Petkovšek Janez, novinar Dela - Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor
+ -Številka: 090-247/2012/4
Kategorije: Notranje delovanje organa
POVZETEK:
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilca, ki je od organa zahteval dokument (navodilo, pravilnik, ipd.), na podlagi katerega je organ razvrstil vse nelegalne gradnje na gradbeni inšpekciji. Obenem je prosilec za konkreten primer zahteval podatek o tem, na katero mesto je razvrščen oziroma koliko točk je dobil in kdaj je predviden za rušenje. Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevan dokument sicer pri organu obstaja, vendar gre za izjemo notranjega delovanja organa, saj zahtevani dokumenti razkrivajo interno dogovorjen način dela pri izvajanju uradnih nalog organa, kar bi lahko, v primeru javnega razkritja takšnih informacij, povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. V tem trenutku pa bi bile motnje, ki bi nastale pri delovanju organa zaradi razkritja informacije, večje od pravice javnosti, da se seznani z obravnavanimi dokumenti. Glede dela zahteve, ki se nanaša na konkreten primer, pa je Pooblaščenec ugotovil, da podatki ne obstajajo v materializirani obliki. Pooblaščenec je tako pritožbo prosilca v celoti zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-247/2012/4
Datum: 21. 12. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Janeza Petkovška, Delo d.d., Dunajska cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-23/2011-56 z dne 6. 11. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 10. 10. 2012 na organ naslovil elektronsko pošto, v kateri je od organa zahteval dokument (navodilo, pravilnik, ipd.), na podlagi katerega je organ razvrstil vse nelegalne gradnje na gradbeni inšpekciji. Prosilec želi vedeti, kako organ točkuje in potem razvršča oziroma naredi prednostni vrstni red rušitev. Obenem prosilec želi, da mu na primeru … organ pove, na katero mesto je razvrščen oziroma koliko točk je dobil in kdaj je predviden za rušenje.
Organ je dne 6. 11. 2012 izdal odločbo št. 090-23/2011-56, z dne 6. 11. 2012, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je v obrazložitvi odločbe zapisal, da razpolaga z delovnim gradivom interne narave, ki določa metodologijo razvrščanja izvršilnih postopkov gradbene inšpekcije. Gradivo je v fazi delovnega osnutka, ki se spreminja in dopolnjuje, zato to gradivo ne more biti informacija javnega značaja. Zahtevo prosilca je zato potrebno zavrniti po 9. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ker se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Organ je prav tako navedel, da je medijem že večkrat odgovoril, da glede datuma odstranitve nelegalne gradnje (rušenja) ne more podati odgovora, saj bodočih dejanj v konkretnem inšpekcijskem postopku organ ne more natančneje napovedati.
Zoper izdano odločbo je prosilec vložil pritožbo, ki jo je organ prejel dne 22. 11. 2012. Prosilec je v pritožbi navedel, da se z argumentacijo, ki je s strani organa podana v izpodbijani odločbi, ne strinja, saj mu je bilo zagotovljeno, da ima organ izdelano metodologijo za razvrščanje vsakega od črnograditeljev (nezakonitih graditeljev). Prosilca zanimajo merila za razvrščanje črnograditeljev in točkovalnih in ne imena. Gre torej za način dela inšpektorjev, kar pa ne more biti skrivnost. Še manj je prosilcu jasno, kako bi lahko razkritje takega dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Iz odgovora organa prosilec ne more izvedeti, ali morajo inšpektorji delati po »internem« pravilniku ali ne, ali ta sploh obstaja oziroma, ali ga sploh uporabljajo. Prosilec torej želi videti seznam črnograditeljev, ki ga je pripravil vsak od gradbenih inšpektorjev in potem enotni seznam vseh črnih gradenj, na katerem se jasno vidi, koliko je na določen dan črnih gradenj, ki so že zrele za izvršbo, koliko je bilo že uspešno izvedenih in kakšen tip nezakonite gradnje je najvišje razvrščen. Osebni podatki kršiteljev so lahko tudi zabrisani, prosilcu je namreč važno, da vidi, ali taki seznami in glavni seznam sploh obstajajo in kako se točkuje posamezna kršitev ter kaj se pri točkovanju sploh upošteva. Javnost ima po mnenju prosilca pravico izvedeti, koliko primerov je do konca pripeljal organ, koliko so jih črnograditelji izvedli sami tik pred prisilno izvršbo itd. Prosilec vse informacije pričakuje po datumih, kdaj se je ta metodologija in točkovanje začelo pripravljati, kdaj so nastali konkretni seznami in glavni zbir vseh črnih gradenj, ki so del skupnega seznama vseh slovenskih inšpektorjev.
Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je v reševanje prejel dne 26. 11. 2011. Pritožba je dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je v pritožbenem postopku izrecno vezan na primarno zahtevo prosilca, v konkretnem primeru gre za zahtevo, s katero je prosilec od organa zahteval dokument, na podlagi katerega je organ razvrstil vse nelegalne gradnje na gradbeni inšpekciji, torej dokument, iz katerega izhaja informacija o tem, kako organ točkuje in potem razvršča oziroma naredi prednostni vrstni red rušitev. Prav tako je s to zahtevo prosilec želel informacijo, na katero mesto je razvrščen »…«, oziroma koliko točk je dobil in kdaj je predviden za rušenje. Pooblaščenec tako v tem pritožbenem postopku ne more preko navedene zahteve obravnavati tudi vprašanj, ki se tičejo dodatnih informacij, ki jih je prosilec navedel oz. od organa zahteval v pritožbi z dne 20. 11. 2012 (npr. seznam črnograditeljev, ki ga je pripravil vsak od gradbenih inšpektorjev, enotni seznam vseh črnih gradenj, informacije po datumih priprave dokumentov, itd.) Te informacije tako niso predmet presoje tega postopka in Pooblaščenec o njih ni odločal.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja, torej ugotovitve, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo in ugotovitve, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, je Pooblaščenec pri organu dne, 18. 12. 2012 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP, na katerem lahko Pooblaščenec sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na zahtevo in pritožbo prosilca.
Na ogledu in camera je organ Pooblaščencu pojasnil, da dokumenti, ki jih prosilec zahteva, obstajajo, in sicer gre za dokument (neoštevilčen, gre za osnutek z dne 7. 6. 2012), ki vsebuje naslednje informacije:
- določitev prioritete pri obravnavanju prijav,
- določitev prioritete pri nadaljevanju začetih inšpekcijskih postopkih,
- določitev prioritete v izvršilnih postopkih (gre za razvrščanje pri obravnavanju izvršljivih inšpekcijskih zadev).
Prav tako organ razpolaga z osnutkom seznama (z dne 19. 10. 2012) izvršljivih inšpekcijskih zadev, ki so že rangirane po kriterijih za določitev prioritet v izvršilnih postopkih.
Ob vprašanju, ali gre pri navedenih dokumentih dejansko šele za osnutke (na kar se je sicer organ skliceval v izpodbijani odločbi), je organ pojasnil, da gre pravzaprav za delovni pripomoček organa, ki se spreminja in vseskozi prilagaja potrebam prakse. Prav tako se po potrebi osvežuje seznam izvršljivih postopkov, zadnji tak seznam je bil npr. pripravljen dne 19. 10. 2012. Je pa organ opozoril, da gre pri zahtevanih dokumentih še vedno za dokumente, ki so še v fazi osnutka, so pa tik pred sprejetjem in se bo delo organa (torej razvrščanje postopkov in prijav ter njihovo obravnavanje na tej podlagi) na osnovi teh dokumentov, oziroma v njih vsebovanih kriterijih za določitev prioritet pri delu organa, dejansko začelo šele v začetku prihodnjega leta.
Nadalje se je organ na ogledu in camera skliceval tudi na izjemo notranjega delovanja organa iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer je v zvezi s tem Pooblaščencu pojasnil da gre za dokumente, ki načeloma predstavljajo interni pripomoček pri delu inšpekcijske službe, izdelani pa so bili tudi z namenom poenotenja prakse po vsej Sloveniji. Organ meni, da bi vsekakor nastala škoda, če bi tak dokument prišel v javnost, saj bi lahko bili kriteriji, ki jih je organ pripravil v okviru prioritet za razvrščanje prijav in postopkov, izrabljeni s strani tako prosilcev kot tudi s strani zavezancev. Organ je vse razloge za zavrnitev dostopa pojasnil tudi v dokumentu: test javnega interesa in škodni test - prioritete pri obravnavanju prijav, inšpekcijskih postopkov in izvršilnih postopkov (osnutek), v katerem je izvedel tudi škodni test in ki ga je v okviru ogleda in camera tudi izročil Pooblaščencu. Prav tako je organ opozoril, da bi v primeru javnega razkritja lahko prišlo do preobremenjenosti organa, v smislu poizvedovanja posameznikov po »številu točk« konkretnega primera, po zahtevah po utemeljevanju »števila točk« posameznikom ipd.
Glede drugega dela prosilčeve zahteve, ki se nanaša na »…«, pa je organ povedal, da ta postopek še ni razvrščen in ga na zgoraj omenjenem seznamu, pripravljenem dne 19. 10. 2012, ni. Pri tem je organ še opozoril, da sklep o dovolitvi izvršbe v omenjenem »…« še niti ni postal pravnomočen, zato ta primer vsekakor ne bi sodil med primere, ki so v narejenem seznamu uvrščeni najvišje.
Na podlagi tako izpeljanega ugotovitvenega postopka je Pooblaščenec prišel do zaključka, da prosilčevi zahtevi ustreza dokument (osnutek z dne 7. 6. 2012), ki razkriva določene Prioritete za razvrščanje (prioritete za obravnavanje prijav, za nadaljevanje začetih inšpekcijskih postopkov, prioritete v izvršilnih postopkih).
Potrebno je opozoriti, da morajo gradbeni inšpektorji pri inšpekcijskih postopkih in pri opravljanju upravnih izvršb po določilih veljavne zakonodaje upoštevati predvsem javno korist in javni interes, pri čemer imajo prioriteto predvsem objekti, kjer je ogroženo zdravje in življenje ljudi ter javna varnost. Nadalje pa se upošteva tudi vpliv gradnje na okolje, ogrožanje javnih površin, gradnja v varovanih območjih, itd. Prijave, ki jih prejema inšpektorat, pa so raznovrstne, od manjših kršitev (prijava montaže količka na skupnem dvorišču ali postavitev ograje na meji do drugih, življenjsko ogrožajočih). Zaradi naraščajoče količine prijav gradbeni inšpektorji vse manj časa namenijo slednjim, zaradi česar so bili pri organu pripravljeni kriteriji (ti so predmet zahteve prosilca), ki omogočajo razvrščanje vseh prijav in postopkov po objektivno preverljivem in vnaprej pripravljenem točkovnem sistemu. Zahtevani dokumenti namreč vsebujejo vnaprej določena parametra X in Y in v okviru parametrov kriterije, ki jim je dodeljeno določeno število točk, na podlagi katerih bo v bodoče v seznam prioritet vnesena vsaka prejeta prijava, vsak (že) uveden postopek ter vsak izvršilni postopek. S sistematičnim delom na tej osnovi in razvrščanjem postopkov pa bo organ pričel v začetku prihodnjega leta. Kot navaja sam organ, je bil dokument, ki ga v konkretnem primeru zahteva prosilec, pripravljen tudi zaradi priporočil Komisije za preprečevanje korupcije, na podlagi katerih je bilo ocenjeno, da je potrebno čim prej vzpostaviti učinkovit notranji sistem odločanja v postopkih upravnih izvršb na področju prostora.
Ker je bilo ugotovljeno, da dokumenti, ki jih prosilec zahteva, pri organu obstajajo v materializirani obliki, je Pooblaščenec nadalje preverjal, ali gre v primeru dokumenta, iz katerega so razvidni kriteriji za določitev prioritet pri obravnavi prejetih prijav in postopkov organa, za prosto dostopne informacije javnega značaja, oziroma ali gre za informacije, ki predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa, kot so določene v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Glede na naravo samega dokumenta (interno določeni kriteriji za določitev prioritet pri obravnavi prijav in postopkov pri organu) je Pooblaščenec najprej preverjal, ali so v konkretnem primeru utemeljene navedbe organa o obstoju izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena izjema organu nalaga, da prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).
Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi namreč v primeru, da bi tovrstni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.
Potrebno je ugotoviti, da je prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa, v konkretnem primeru nedvomno izpolnjen. Z obravnavano izjemo se namreč (ob pogoju nastanka škode) načeloma varujejo mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila ali podobni interni dokumenti, namenjeni uslužbencem organa, torej takšni, ki so izdelani zaradi nekih notranjih potreb organa oziroma oblikovanja stališč v zvezi z delom organa. Zahtevan dokument očitno ni namenjen zunanjemu krogu oseb, pač pa je namenjen internemu delovanju organa, ki naj bi bilo zaradi dejstva, da se pri določanju prioritet pri obravnavanju zadev upoštevajo objektivno preverljivi in točkovni kriteriji, v bodoče učinkovitejše. Prav tako npr. z vidika pravil o poslovanju z dokumentarnim gradivom ne gre ne za t.i. vhodni dokument, tj. dokument, ki bi ga organ prejel od zunanjih subjektov, niti za t. i. izhodni dokument, tj dokument, namenjen subjektom izven organa samega, pač pa gre za dokument, ki jih je organ ustvaril sam in je namenjen zgolj uslužbencem organa samega. Tudi takšna narava dokumenta pa poleg same vsebine očitno nakazuje na dejstvo, da gre za dokument povezan z notranjim, internim delovanjem organa.
V nadaljevanju je Pooblaščenec izvedel še t.i. specifični škodni test, ki je pogoj za obstoj obravnavane izjeme notranjega delovanja organa, in sicer je presojal, ali bi razkritje takšnega podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Pri izvedbi škodnega testa in pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko zgodi, da organi zahtevanih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jim škodovale pri ugledu ali pa bi celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Besedo motnje je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.
V konkretnem primeru Pooblaščenec poudarja, da ni dobil občutka, da bi organ s težnjo po nerazkritju zahtevanih prioritet prikrival kakršno koli nepravilnost ali celo nezakonitost pri svojem delovanju, pač pa je organ resnično zaskrbljen, da bi razkritje tovrstnih dokumentov utegnilo resno vplivati na učinkovitost njegovega dela. Pooblaščenca je organ v to prepričal tudi z argumenti, ki jih je navedel v dokumentu: test javnega interesa in škodni test - prioritete pri obravnavanju prijav, inšpekcijskih postopkov in izvršilnih postopkov (osnutek). Med drugim organ npr. navaja, da se z interno metodologijo razvrščanja in določanja prioritet zagotavlja učinkovito delovanje gradbene inšpekcije, predvsem pa poenoteno glede na pomembnost po celi Sloveniji, brez morebitnih zunanjih vplivov in pritiskov na inšpekcijske službe, ki bi se v primeru razkritja natančnih kriterijev (torej takšnih, kot izhajajo iz zahtevanega dokumenta, skupaj z navedbo točkovnega sistema) brez dvoma povečevali. S posredovanjem prioritet za razvrščanje bi se razkrili podatki in parametri, na podlagi katerih organ določa vrstni red obravnave prijav in upravnih izvršb, pri čemer organ prav tako ocenjuje, da bi se s tem povečalo število prijav, ki naj bi se obravnavale prednostno. Prijavitelj (ki sicer upravičeno poda prijavo) bi ob dejstvu, da mu je znano vrednotenje posameznih kršitev, prijavo specificiral tako, da bi lahko bila uvrščena v najvišjo stopnjo prioritete, čeprav bi dejansko šlo zgolj za minorno nepravilnost. Z razkritjem javnosti bi tako pripravljene prioritete za razvrščanje postale brez pomena, delo pa bi potekalo kot prej - torej zgolj po subjektivni presoji inšpektorjev, in ne po objektivno preverljivem sistemu, kot ga je, prav z namenom bolj učinkovite organizacije dela, pripravil organ. Ob tem je organ pojasnil še, da se seznami prioritet ves čas spreminjajo. Javnost bi tako lahko pričakovala, da bo določena zadeva prišla na vrsto ob določenem času, dejansko pa bi se med tem vrstni red za obravnavo prijav, zadev ali izvršilnih postopkov spremenil, kar bi ponovno povzročilo, da bi organ javnosti moral pojasnjevati, zakaj določena zadeva še ni prišla na vrsto, kdaj bo, ipd. Prav tako bi podatek o tem, na katerem mestu v seznamu prioritet se nahaja njihov objekt, lahko izrabili inšpekcijski zavezanci, ki prav zaradi njihove npr. ugodne razvrstitve, ne bi odstranili objekta po prvi osebi, pač pa bi nelegalno gradnjo uporabljali še več leta, brez tega podatka pa bi jo morda sami odstranil veliko prej.
Po presoji Pooblaščenca zahtevani dokumenti, ki razkrivajo sprejete kriterije za določitev prioritet pri obravnavi prijav in postopkov, za katere je organ pristojen, tako dejansko razkrivajo interno dogovorjen način dela pri izvajanju uradnih nalog organa, kar bi lahko, v primeru javnega razkritja takšnih informacij, povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Poznavanje takšnih internih kriterijev organa bi v končni fazi posameznikom lahko omogočilo, da bi npr. prijave kršitev, prav z namenom, da bi bil njihov primer prej obravnavan, prilagodili na način, da bi čim bolj ustrezali (točkovnim) kriterijem organa, nadalje pa bi poznavanje internih kriterijev organa zavezancem (kršiteljem) npr. dopuščalo, da bi na podlagi spoznanja, da njihovega primer morda ni uvrščen v najvišjo prednostno kategorijo, namenoma čakali z ukrepi za prostovoljno odpravo ugotovljenih kršitev. V kolikor bi se takšna ravnanja posameznikov množično dogajala (organ pa predvideva da bi se), bi to vodilo v izničenje samega namena priprave obravnavanih dokumentov, ki pa je prav v učinkovitejšem delovanju organa. Ne nazadnje želi organ s prioritetami za razvrščanje poenotiti ovrednotenje obravnavanja inšpekcijskih postopkov glede na pomembnost po celi Sloveniji ter preprečiti očitke o morebitnem zunanjem vplivu in pritiske na inšpekcijske postopke ter zagotoviti enakopravno obravnavo inšpekcijskih postopkov. Pooblaščenec je na podlagi vsega navedenega presodil, da bi bile v tem trenutku motnje, ki bi nastale pri delovanju organa zaradi razkritja informacije, večje od pravice javnosti, da se seznani z obravnavanimi informacijami. Potrebno je torej zaključiti, da zahtevane informacije ustrezajo tudi drugemu pogoju, ki je potreben za obstoj izjeme notranjega delovanja organa.
Ker je Pooblaščenec presodil, da gre v konkretnem primeru za informacije, ki se nanašajo na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjem delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje lahko povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, s tem pa za informacije, ki so varovane že z izjemo z 11. odstavka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, se v nadaljevanju niti ni spuščal v preverjanje drugih morebiti izkazanih izjem od prostega dostopa.
Glede drugega dela prosilčeve zahteve (ki se nanaša na razvrstitev »…«) pa je Pooblaščenec ugotovil, da dokument, ki bi ustrezal zahtevi prosilca v tem delu, pri organu ne obstaja v materializirani obliki, saj konkreten primer še ni bil razvrščen v seznam, s katerim organ sicer razpolaga. Kot je že bilo povedano, bo organ v celoti in sistematično začel z delom na podlagi pripravljenih kriterijev za določitev prioritet šele v začetku prihodnjega leta.
Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevane informacije bodisi ne obstajajo (informacije v zvezi s »…«) bodisi izpolnjujejo pogoje za obstoj izjem iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je zato pritožbo prosilca v skladu s 1. odstavkom 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka