Prosilec - Okrožno sodišče v Celju
+ -Številka: 090-245/2012/4
Kategorije: Kršitev postopka, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:
Prosilec je prosil za posredovanje Izjave o varnosti z oceno tveganja, s prilogo pooblaščenega zdravnika za sistematizirana delovna mesta ter dokazila o uspešno opravljenih zdravniških pregledih za vse sodnike za določeno obdobje. Organ je zahtevo prosilca zavrnil in se skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov. Ime in priimek sodnikov ter podatek, da so opravili zdravniški pregled, so sicer podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije, podatki o času opravljanja zdravniškega pregleda in sama zdravniška potrdila pa sodijo med varovane osebne podatke. Pooblaščenec je zadevo vrnil organu v ponovno odločanje, saj organ ni preveril obstoja izjem na konkretnih dokumentih, ampak je dostop do njih zavrnil le na splošno. Pooblaščenec je tudi ugotovil, da je informacija o tem, ali sodnik izpolnjuje zdravstvene zahteve za delovno mesto povezana z opravljanjem javne funkcije oziroma z njegovim delovnim razmerjem.
ODLOČBA:
Številka: 090-245/2012/4
Datum: 1. 2. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) ter 3. odstavka 251. člena in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca ……….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 7. 11. 2012, zoper odločbo organa Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. Su 020500/2012 z dne 5. 11. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 7. 11. 2012 zoper odločbo organa št. Su 020500/2012 z dne 5. 11. 2012 se ugodi in se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ je dolžan o zahtevi prosilca z dne 2. 10. 2012, dopolnjeni dne 10. 10. 2012, odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema zadeve.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 2. 10. 2012 pri organu vložil zahtevo, s katero je organ prosil za posredovanje Izjave o varnosti z oceno tveganja, s prilogo pooblaščenega zdravnika za sistematizirana delovna mesta, za obdobje od 2008 do 2012. Nadalje je prosilec za sodnice in sodnike prosil za dokazila o uspešno opravljenih zdravniških pregledih za isto obdobje. Še posebej ga zanima zdravniško potrdilo za konkretno sodnico za omenjeno obdobje.
Organ je prosilca z dopisom št. Su 020500/2012 z dne 5. 10. 2012 pozval, naj v roku 8 dni dopolni svojo vlogo skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, pri čemer naj izkaže svoj upravičen interes do osebnih podatkov sodnikov.
Prosilec je dne 10. 10. 2012 odgovoril organu in navedel, da imena in priimki sodnikov ne morejo biti tajni, zato predlaga, da mu organ posreduje zdravniška potrdila sodnikov brez ostalih podatkov (rojstni kraj ipd.) ali pa seznam vseh sodnikov z navedbo, kdaj je bil opravljen pozitiven zdravniški pregled pri posameznem od njih in to v skladu z oceno tveganja pooblaščenega zdravnika in v obsegu, ki ga je določil. Sama izjava z oceno dela pa je tako ali tako izdelana za delovna mesta in ne po osebah, zato razkritje ne vsebuje nevarnosti kršenja Zakona o varstvu osebnih podatkov.
Organ je izdal odločbo št. Su 020500/2012 z dne 5. 11. 2012, s katero je zavrnil dostop do podatkov – zdravniška potrdila sodnikov ali seznam sodnikov z navedbo datumov opravljenih zdravniških pregledov za vsakega posebej, v skladu z oceno tveganja in v obsegu, ki ga je določil pooblaščeni zdravnik. Organ je navedel, da so zdravniška potrdila sodnikov ali seznam sodnikov s podatki o opravljenih zdravniških pregledih dokumenti, ki vsebujejo osebne podatke, zato je treba upoštevati določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov. Hkrati pa so sodniki tudi funkcionarji, zato je treba upoštevati tudi določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Ime in priimek sodnikov ter podatek, da so opravili zdravniški pregled, so nedvomno podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije. Organ je zato navedel, da je seznam sodnikov Okrožnega sodišča v Celju in njegovih organizacijskih enot naveden na spletni strani sodišča, vsi sodniki pa v določenih periodičnih obdobjih opravljajo zdravniške preglede v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu. A organ meni, da je glede dostopa do podatka o času opravljanje zdravniškega pregleda in samih zdravniških potrdil drugače in ti podatki niso povezani z opravljanjem javne funkcije, pač pa gre za varovane osebne podatke skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena. Organ meni, da bi šlo za podatek, povezan z opravljanjem javne funkcije, če bi prosilec zahteval informacijo o tem, ali so sodniki v skladu z zakonom in oceno tveganja opravili zdravniški pregled, saj je le ta podatek povezan z javno funkcijo in nenazadnje tudi s porabo javnih sredstev. Ostali podatki, zdravniška potrdila in seznam z navedbo datumov, pa so varovani podatki, zato je bilo treba zahtevo zavrniti.
Prosilec je 7. 11. 2012 vložil pritožbo zaradi zavrnitve njegove vloge z dne 2. 10. 2012 in dopolnitve z dne 10. 10. 2012. Prosilec je navedel, da mu organ ni posredoval ocene tveganja s prilogo pooblaščenega zdravnika, saj je najbrž nimajo. To je dokument, ki ne more vsebovati osebnih podatkov, če pa jih, ti ne morejo biti tajni.
Organ je 19. 11. 2011 odstopil pritožbo prosilca v reševanje Pooblaščencu, saj svoje odločitve ne bo spremenil, priložil pa je tudi Izjavo o varnosti z oceno tveganja za Okrožno sodišče v Celju in organizacijske enote. Naknadno je organ dne 12. 12. 2012 posredoval tudi dve vzorčni zdravniški spričevali z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Razlogi za odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev v ponovno odločanje
Na začetku Pooblaščenec ugotavlja, da organ v delu, ki se nanaša na "Izjavo o varnosti z oceno tveganja, s prilogo pooblaščenega zdravnika za sistematizirana delovna mesta, za obdobje od 2008 do 2012", sploh ni odločil o zahtevi prosilca. Izrek izpodbijane odločbe ne vsebuje odločitve o tem zahtevku, prav tako iz obrazložitve odločbe ne izhaja pojasnilo, zakaj organ ni odločil o dostopu do teh dokumentov in ali z njimi sploh razpolaga. V delu, ki se nanaša na odločitev o pravici do dostopa do Izjave o varnosti z oceno tveganja s prilogo pooblaščenega zdravnika, torej organ ni ravnal skladno z 2. odstavkom 207. člen ZUP, ki določa, da se z odločbo odloči o vseh zahtevkih stranke. S tem je organ po presoji Pooblaščenca napravil bistveno kršitev pravil postopka, kot jo določa 4. točka 1. odstavka 237. člena ZUP, saj je takšna kršitev postopka vsekakor vplivala na pravilno odločitev v tej zadevi. Predvsem pa iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj ni ugotavljal obstoja Izjave o varnosti z oceno tveganja skupaj s prilogo in se do obstoja teh dokumentov sploh ni opredelil. Iz odločbe tako sploh ne izhaja, ali zahtevani dokumenti obstajajo in posledično, ali obstajajo kakšni zakonsko predvideni razlogi za zavrnitev dostopa do morebitno obstoječe dokumente. S tem, ko organ sploh ni ugotavljal dejanskega stanja oziroma iz odločbe kaj takšnega ne izhaja, je podan pritožbeni razlog po 2. točki 1. odstavka 237. člena ZUP, ki določa, da se odločba lahko izpodbija s pritožbo, če je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali napačno.
Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da se organ ni opredelil do obstoja dokazil o uspešno opravljenih zdravniških pregledih sodnic in sodnikov za obdobje od 2008 do 2012 oziroma to iz izpodbijane odločbe ne izhaja eksplicitno. Iz odločbe organa ni nedvoumno razvidno, da je organ izjeme od prostega dostopa apliciral na konkretno obstoječe dokumente in da je možnost delnega dostopa dejansko preveril na konkretnih dokumentih. Po presoji Pooblaščenca je organ pavšalno zavrnil dostop do celotnega sklopa dokumentov, pri čemer se je skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov. Organ je sicer preveril hipotetično možnost, da bi šlo za podatke o izvajanju javne funkcije, vendar iz odločbe ne izhaja, da je preveril konkretne podatke na zdravniških spričevalih, saj je Pooblaščenec na dveh vzorcih tovrstnih spričeval ugotovil, da ta nikakor ne vsebujejo zgolj osebnih podatkov, temveč tudi podatke, ki se sploh ne nanašajo na konkretno določeno ali določljivo osebo. Šele po preverjanju konkretnih dokumentov bi moral organ pristopiti k presoji, ali gre za osebne podatke in ali so ti varovani z izjemo ali so prosto dostopni. Iz navedenega sledi, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni jasno razvidno, ali (vsi) konkretni zahtevani dokumenti sploh obstajajo ali ne in ali je organ svoj sklep glede obstoja izjeme varstva osebnih podatkov črpal iz konkretne presoje vsakega posameznega zahtevanega dokumenta. V postopku po ZDIJZ, kjer je prosilec nedvoumno navedel, s katerimi dokumente se želi seznaniti in v kakšni obliki in torej ni dvoma, kateri dokumenti so predmet obravnave organa, bi moral organ izkazati, da je preveril obstoj vseh zahtevanih dokumentov in da je izjeme od prostega dostopa apliciral na konkretne dokumente. Zgolj splošna zavrnitev pravice prosilca ni dovolj, da bi lahko govorili o utemeljeni, na dejanskem stanju temelječi avtoritativni odločitvi organa.
V zvezi z uporabo materialnega prava pa je Pooblaščenec ugotovil, da je bila ta deloma napačna in pomanjkljiva, saj organ ni pravilno sklepal, da ne gre (vsaj v delu) za informacije, povezane z opravljanjem javne funkcije. Dejstvo, da so sodniki funkcionarji, v tem primeru ni bilo sporno. Vprašanje pa je, ali je sama informacija o tem, ali sodnik izpolnjuje zdravstvene zahteve za delovno mesto, ki ga zahteva, povezana z opravljanjem javne funkcije oziroma z njegovim delovnim razmerjem. Po mnenju Pooblaščenca dejstvo, ali se je javni uslužbenec ali funkcionar udeležil zdravstvenega pregleda in tudi, ali ga je "prestal" in izpolnjuje zdravstvene zahteve za določeno delovno mesto, vsekakor informacija, povezana z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oziroma opravljanjem javne funkcije. 54. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS, št. 43/2011; v nadaljevanju ZVZD-1) namreč določa, da ima delavec pravico do zdravstvenih pregledov, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu, s katerimi se delavci srečujejo pri delu, zdravstvenemu pregledu pa se mora delavec tudi odzvati in ga opraviti. Inšpekcija za delo nadzira izvajanje določb zakona tudi v delu, ki se nanaša na zagotavljanje zdravstvenih pregledov delavcev in na splošno glede zagotavljanja zdravja in varnosti pri delu. Kot prekršek pa je v 5. točki 77. člena ZVZD-1 opredeljeno tudi ravnanje delavca, ki se ne odzove in ne opravi zdravstvenega pregleda, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu. Predvsem pa je pomembno, da 8. člen Zakona o sodniški službi (Ur.l. RS, št. 19/1994; v nadaljevanju ZSS) določa, da je za sodnika lahko izvoljen, kdor izpolnjuje nekatere splošne pogoje, med drugim tudi, da je "poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost." Od vprašanja, ali je sodnik zdravstveno zmožen za opravljanje funkcije, je odvisno tudi samo izpolnjevanje pogojev za opravljanje sodniške funkcije. Sodniku po določbi 74. člena ZSS sodniška funkcija preneha po samem zakonu, če izgubi poslovno sposobnost ali zdravstveno zmožnost za opravljanje službe. Informacija o izpolnjevanje pogojev za opravljanje sodniške službe je tako vsekakor neposredno povezano povezana z opravljanjem javne funkcije. Glede na vse navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je organ napačno interpretiral in uporabil določbi 3. točke 1. odstavka 6. člena in 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi navedenega pa organ tudi ni upošteval 7. člena ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.
Pri izdaji odločbe na prvi stopnji je torej Pooblaščenec ugotovil, da je organ napopolno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialno pravo.
ZUP v 1. odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva ali da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. Pooblaščenec je v izvedenem postopku ugotovil, da je v postopku odločanja na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka in da je organ nepopolno ugotovil dejstva, zato je bilo treba na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v prejšnjih odstavkih obrazložitve te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.
Vrnitev zadeve v ponovno odločanje Pooblaščenec utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, in bo potrebno zahtevane dokumente za vse zaposlene sodnike v navedenem obdobju šele poiskati oziroma odbrati, kar bo gotovo hitreje opravil organ sam.
2. Napotki za odločanje v ponovljenem postopku
V ponovljenem postopku bo moral organ natančno ugotoviti obstoj konkretnih zahtevanih dokumentov in nato pri vsakem dokumentu glede na usmeritve, ki jih podaja Pooblaščenec v tej odločbi, ponovno ugotoviti, katere izjeme od prostega dostopa iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ so podane ter kako je glede na ugotovitve Pooblaščenca v tej odločbi in glede na novo ugotovljeno dejansko stanje in materialno pravo mogoče izvesti delni dostop iz 7. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec glede dostopa do osebnih podatkov na zdravniških potrdilih opozarja, da mora organ natančno ugotoviti, kateri osebni podatki so dejansko povezani z opravljanjem javne funkcije sodnika. V konkretnem primeru je treba upoštevati, da je informacija, povezana z opravljanjem funkcije, le informacija, ki potrjuje, kateri sodnik in kdaj je opravil zdravniški pregled ter ali izpolnjuje zdravstvene zahteve za delovno mesto ali ne. Pooblaščenec namreč meni, da v primeru dodatnih informacij, ki presegajo zgolj informacijo o izpolnjevanju zdravstvenih zahtev (podatek zaznamovan kot križec ali krožec na obrazcu pod točko 1., 2., 3., 4.) ne gre za informacije, povezane z opravljanjem funkcije sodnika. Gre za vse specifične informacije, ki predstavljajo podatke o omejitvah, razlogih za začasno ali trajno neizpolnjevanje zdravstvenih zahtev, predlaganem drugem delu, razlogih za nezmožnost podajanja ocene ter predlaganih ukrepe. Tudi nekateri drugi podatki ne predstavljajo informacij, povezanih z opravljanjem javne funkcije, denimo datum rojstva in morebitni dekliški priimek sodnic. Te okoliščine bo moral organ ugotoviti v vsakem konkretnem primeru spričevala posebej in skladno s tem uporabiti določbe o izjemi varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma o dolžnosti posredovanja informacij na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, oboje v povezavi z določbo 7. člena ZDIJZ o delnem dostopu.
Enako velja tudi za dostop do dokumentov, ki predstavljajo Izjave o varnosti pri delu s prilogo, saj bo moral organ za vsak dokument in vsako stran dokumenta presoditi, ali in katera izjema od prostega dostopa do informacij je podana ter ali je glede na morebiten obstoj katere izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ mogoče odobriti delni dostop do dokumentov, torej prekriti varovane podatke in prosilcu omogočiti dostop do preostalega dela dokumentov.
3. Sklepno
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena. Organ je v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje, bistveno kršil pravila postopka in napačno uporabil določbe materialnega prava, zato je bilo potrebno na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe, v ponovljenem odločanju pa mora upoštevati napotke Pooblaščenca iz te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka