Mollier d.o.o. - Ministrstvo za zdravje
+ -Številka: 090-234/2012/4
Kategorije: Poslovna skrivnost, Javna naročila, Kršitev postopka
POVZETEK:
Prosilec, sicer tudi neizbrani ponudnik v postopku javnega naročanja, je od organa zahteval dostop do dokumentacije v zvezi z izvedbo postopka javnega naročanja, na podlagi ZDIJZ. Organ je njegovo zahtevo delno zavrgel, delno pa zavrnil. V obrazložitvi sklepa o zavrženju se je organ skliceval na dejstvo, da je prosilcu že bil omogočen delni dostop do zahtevane dokumentacije na podlagi ZJN-2, zato gre za isto zadevo, o kateri ni mogoče še enkrat odločati po ZDIJZ. V obrazložitvi izpodbijane odločbe pa je organ navedel, da je v preostalem delu zahtevo prosilca treba zavrniti, ker gre za izjemo poslovne skrivnosti, notrnajega delovanja organa in izjemo dokumentov v postopku nastajanja. Informacisjki pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje, ker je ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o zavrženju po 129. členu ZUP, izpodbijane odločbe organa se ne da preizkusiti, organ pa je tudi bistveno kršil pravila postopka, ker v postopek, na podlagi 44. člena ZUP, ni pritegnil subjekta (izbranega ponudnika) s čigar dokumenatcijo se je želel seznaniti prosilec.
ODLOČBA:
Številka: 090-234/2012/4
Datum: 4. 12. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E in 65/08-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Mollier d.o.o. Celje, Opekarska cesta 3, 3000 Celje (v nadaljevanju prosilec) z dne 3. 10. 2012, zoper odločbo in sklep Ministrstva za zdravje, Direktorata za zdravstveno ekonomiko, Štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 4110-36/2008-151 z dne 18. 9. 2012, izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 3. 10. 2012 zoper izpodbijani sklep in odločbo organa št. 4110-36/2008-151 z dne 18. 9. 2012 se ugodi in se izpodbijana sklep in odločba odpravita. Organ mora o zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja z dne 22. 8. 2012 odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od vročitve te odločbe.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je na organ, dne 22. 8. 2012, naslovil zahtevo za vpogled v dokumentacijo postopka javnega naročila za izvedbo pripravljalnih del v zvezi z nadomestno novogradnjo v Splošni bolnišnici Celje, številka objave: JN13508/2011, pri čemer je zahteval vpogled:
- v vso ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika Gradia d.o.o., Obrtna cona 34A, Celje,
- v morebitne dopolnitve ponudbene dokumentacije,
- v vso dokumentacijo, predano s strani izbranega ponudnika naročniku po podpisu pogodbe,
- v celotno spisovno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila,
- in sedanjega izvajanja javnega naročila.
Pri tem se je prosilec izrecno skliceval na 5. člen ZDIJZ, ob tem pa je še navedel, da organ poziva, da mu vpogled v zahtevano dokumentacijo omogoči do izteka zakonitega roka ter da mu omogoči fotokopijo izbrane dokumentacije, ki jo bo na vpogledu označil in nato na vpogledu tudi prevzel.
O zahtevi prosilca je organ dne 18. 9. 2012 izdal sklep in odločbo št. 4110-36/2008-151. V sklepu organ navaja, da se zahtevek prosilca za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika Gradia d.o.o., skupaj z morebitnimi dopolnitvami ponudbene dokumentacije ter v dokumentacijo o oddanem javnem naročilu zavrže, saj je organ kot naročnik o zahtevku prosilca že odločil. V izreku izpodbijane odločbe organ navaja, da se zahtevek za vpogled v dokumentacijo, predano s strani izbranega ponudnika naročniku po podpisu pogodbe in zahtevek za vpogled v dokumentacijo sedanjega izvajanja javnega naročila, zavrne. V obrazložitvi k sklepu organ pojasnjuje, da je prosilcu vpogled v celotno dokumentacijo o oddanem javnem naročilu že omogočil v okviru postopka revizije, in sicer dne 2. 4. 2012 (kar je razvidno iz zapisnika o vpogledu v ponudbeno dokumentacijo predmetnega javnega naročila z dne 2. 4. 2012). Na navedenem vpogledu je prosilec imel dostop do celotne dokumentacije o oddanem javnem naročilu, razen v delu, ki ga je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost. Po mnenju organa je zato treba zahtevek prosilca v delu, ki se nanaša na vpogled v celotno dokumentacijo zavreči, saj je ministrstvo v postopku vpogleda po 22. členu ZJN-2 že odločilo. V obrazložitvi odločbe organ pojasnjuje, da se zahtevek za vpogled v dokumentacijo, podano s strani izbranega ponudnika organu po podpisu pogodbe, zavrne, ker gre za poslovno skrivnost. Ob tem organ pojasnjuje, da predmetno dokumentacijo predstavlja bančna garancija za dobro izvedbo poslovnih obveznosti, ki po naravi stvari predstavlja poslovno skrivnost oziroma jo je kot tako označil ponudnik, zato predstavlja izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Glede zahteve prosilca za vpogled v dokumentacijo sedanjega izvajanja javnega naročila, organ pojasnjuje, da je zahtevo treba zavrniti iz razloga obstoja izjeme po 9. in 11. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Ugotoviti gre, da v postopku izvajanja gradbenih del nastaja dokumentacija (npr. gradbena knjiga, gradbeni dnevnik, dokumentacija v postopku varstva pri delu,..), ki je še v nastajanju, potrjevanju gradbenih nadzornikov, itd. Nadalje sama izvedba gradnje predstavlja notranje delovanje in organizacijo organa, pridobivanje dokumentov, ki so še v delu, pa bi povzročilo motnje pri izvedbi gradnje in s tem motnje pri delovanju organa. Iz navedenih razlogov, po mnenju organa, navedene dokumentacije do zaključka gradnje še ni mogoče pridobiti, saj bi pridobivanje takšnih informacij oviralo samo izvajanje gradnje, poleg tega pa dokumentacija še ni dokončna, zaradi česar se vpogled v tem delu zavrne. Nadalje gre ugotoviti tudi, da sam način gradnje s strani izvajalca predstavlja poslovno skrivnost, saj gre za t.i. know how izvajalca ter je vpogled v delovno dokumentacijo izvajalca v tem delu potrebno zavrniti tudi iz razloga obstoja izjeme po 2. tč. 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ.
Prosilec je dne 3. 10. 2012 pri organu vložil pritožbo. Prosilec se pritožuje tako zoper sklep, kot zoper odločbo organa. Navaja, da je na vpogledu imel možnost vpogleda le v količine iz specifikacije, cene na enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost iz ponudbe. Ker je organ kot naročnik za dokazovanje usposobljenosti navajal več različnih dokumentov, za katere pa prosilec dvomi, da ponudnik izpolnjuje kriterije in ker je prosilec prepričan, da mu je vpogled v ponudbo Gradia d.o.o., iz odprtega, pravnomočno že zaključenega postopka, neupravičeno onemogočen tudi v ostale dele ponudbe, vlaga pritožbo. Prosilec v pritožbi izrecno navaja, v katere dele ponudbene dokumentacije mu vpogled ni bil omogočen in vztraja, da se mu vpogled omogoči. Poleg tega prosilec vztraja tudi pri vpogledu v drugo dokumentacijo, ki je nastala v postopku izvajanja predmetnega javnega naročila (prosilec navaja »..in spisovno dokumentacijo ter vso ostalo dokumentacijo med naročnikom in izvajalcem, ki je osnova za izvajanje predmetnega projekta (pogodbe, zapisniki, dopisi, pozivi,…)«.
Pritožbo prosilca je organ dne, 8. 11. 2012 odstopil v obravnavo Pooblaščencu. V spremnem dopisu št. 4110-36/2008-158 z dne 6. 11. 2012 organ med drugim pojasnjuje, da ugotavlja, da se prosilec pritožuje na del odločitve, ki se nanaša na sklep, ne pa na del odločitve, ki se nanaša na odločbo. Organ med drugim pojasnjuje, da je bil vpogled v delu, ki ne predstavlja poslovne skrivnosti, že opravljen, prosilec pa zoper vpogled ni vložil ustreznega pravnega sredstva, zato gre posledično ugotoviti, da je organ kot naročnik o vlagateljevem zahtevku že odločil in posledično ne more dvakrat odločati o isti stvari, vlagatelj pa je svoj vpogled že konzumiral. Organ ob tem ponovno pojasnjuje, da gre za izjemo po 9. oz. 11. točki 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ in navaja razloge, ki jih je navedel že v izpodbijani odločbi.
Ker organ k odstopu pritožbe ni priložil vse dokumentacije, ki se tiče zadeve, ga je Pooblaščenec, z dopisom št. 090-234/2012/2 z dne 13. 11. 2012 pozval, naj mu posreduje še to dokumentacijo.
Pooblaščenec je od organa dne 16. 11. 2012 prejel pojasnilo, da se ponudbena dokumentacija in celotna spisovna dokumentacija postopka oddaje javnega naročila nahaja v Splošni bolnišnici Celje. Dokumentacija sedanjega izvajanja javnega naročila (npr. gradbena knjiga, dnevnik del, …) se nahaja v Splošni bolnišnici Celje oziroma na gradbišču, kjer se vsakodnevno dopolnjuje oziroma uporablja, zato posredovanje te dokumentacije trenutno ni mogoče.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ne more slediti navedbam oz. ugotovitvi organa, da se prosilec pritožuje samo zoper sklep o zavrženju, ne pa tudi zoper odločbo. Iz pritožbe prosilca z dne 3. 10. 2012 namreč izrecno izhaja, da prosilec kot pritožnik predlaga, da se razveljavi odločba organa št. 4110-36/2008-151 z dne 18. 9. 2012 o zavrženju in zavrnitvi vpogleda in da se mu dovoli vpogled v ponudbeno dokumentacijo ponudnika Gradis d.o.o. in spisovno dokumentacijo ter v vso ostalo dokumentacijo med naročnikom in izvajalcem, ki je osnova izvajanja predmetnega projekta (pogodbe, zapisniki, dopisi, pozivi,..). Predmet presoje Pooblaščenca v tem pritožbenem postopku sta tako oba, izpodbijani sklep in odločba, oba št. 4110-36/2008-151 z dne 18. 9. 2012.
1. Pravica do vpogleda v druge ponudbe po ZJN-2 in pravica dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ter kršitve v zvezi s tem v postopku izdaje izpodbijanega sklepa
Prosilec je v zahtevi z dne 22. 8. 2012 izrecno navedel, da zahteva vpogled in fotokopije na podlagi 5. člena ZDIJZ, pri čemer Pooblaščenec ugotavlja, da niti organ niti Splošna bolnišnica Celje o njegovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja nista odločala in odločila v smislu 22. člena ZDIJZ. Ob tem ni utemeljeno sklicevanje organa na to, da je prosilcu kot ponudniku že bil omogočen vpogled v zahtevano dokumentacijo na podlagi Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJN-2). Že iz določbe šestega odstavka 22. člena ZJN-2 izhaja, da se ZJN-2 in ZDIJZ medsebojno ne izključujeta. Ko je postopek oddaje javnega naročila enkrat pravnomočno zaključen, ni ovir, da neizbrani ponudnik, ki mu je že bil omogočen vpogled na podlagi ZJN-2, zahteva tudi dostop do te, iste dokumentacije na podlagi ZDIJZ. Takšno stališče je Pooblaščenec zavzel že večkrat v svoji praksi, npr. v odločbah št. 090-176/2009/2 z dne 21. 12. 2009 in v odločbi št. 021-105/2007/11 z dne 21. 11. 2008.
Zahtevo prosilca bi organ tako moral vsebinsko obravnavati po določbah ZDIJZ, ne glede na dejstvo, da je bil prosilcu vpogled v določene dokumente omogočen že na podlagi ZJN-2. Prosilec se je namreč v zahtevi izrecno skliceval na ZDIJZ, ZJN-2 in ZDIJZ pa se medsebojno ne izključujeta, saj gre za dva povsem ločena postopka, ki urejata dve različni pravici, različen pa je tudi krog upravičencev. ZJN-2 ureja pravico ponudnikov do dostopa do podatkov iz konkretnega javnega naročila, ZDIJZ pa pravico vsakogar, da dostopa do informacij javnega značaja. Bistvena razlika je, da se za vložitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva (glej 5. člen ZDIJZ), različen pa je tudi postopek odločanja o obeh pravicah in možnost pritožbe.
Pooblaščenec ob tem tudi ugotavlja, da je očitno, da prosilcu v postopku vpogleda po ZJN-2 ni bil omogočen vpogled v vso dokumentacijo (organ priznava, da v tisti del, ki predstavlja poslovno skrivnost), organ pa v zvezi s tem delom tudi v postopku odločanja o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja prosilcu ni izdal zavrnilne odločbe, kot to določa 2. odstavek 22. člena ZDIJZ. Prav tako je organ očitno spregledal vsebino zahteve prosilca z dne 22. 8. 2012 , iz katere izhaja, da prosilec, poleg vpogleda, zahteva tudi fotokopije predmetne dokumentacije. Organ namreč v izpodbijanem sklepu zahteve po fotokopijah ne omenja, jasno pa je, da o njej (še) ni meritorno odločil. Ob tem Pooblaščenec pojasnjuje, da ima prosilec po ZDIJZ (za razliko od ZJN-2), v skladu z 2. odstavkom 5. člena in 2. odstavkom 17. člena ZDIJZ, pravico zahtevati način, na katerega se želi seznaniti z zahtevano informacijo (vpogled, fotokopije, elektronska oblika), organ pa je na zahtevo prosilca vezan. Navedeno izhaja iz 2. odstavka 27. člena ZDIJZ, po katerem ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, ko mu organ ne omogoči seznanitve z zahtevano dokumentacijo na način, ki ga je opredelil v zahtevi.
Iz navedenih razlogov je očitno, da organ o zahtevi prosilca za dostop do informacije javnega značaja še ni meritorno odločil, zato je izpodbijani sklep, izdan na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, nezakonit in ga je treba iz tega razloga odpraviti. Navedena določba ZUP namreč pravi, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. V konkretnem primeru po oceni Pooblaščenca navedeni pogoji niso izpolnjeni, ker prosilcu ni bila izdana odločba v smislu 22. člena ZDIJZ, obenem pa organ tudi ni v celoti ugodil njegovi zahtevi z dne 22. 8. 2012 in mu omogočil seznanitev z vso zahtevano dokumentacijo in na način, ki ga je navedel v zahtevi (tudi fotokopije).
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilca zoper izpodbijani sklep utemeljena, zato je, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP, izpodbijani sklep odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pomanjkljivosti postopka bo namreč hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, zlasti upoštevaje dejstvo, da o zahtevi prosilca po ZDIJZ sploh še ni meritorno odločal.
2. Bistvene kršitve postopka v postopku izdaje izpodbijane odločbe in izjema varstva poslovne skrivnosti
Pooblaščenec je ugotovil, da organ pred izdajo izpodbijane odločbe ni popolno ugotovil vseh dejstev, v postopku pa je prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka. Organ se v izpodbijani odločbi namreč ni konkretno opredelil do posameznih dokumentov, ki sestavljajo zahtevano dokumentacijo, prav tako ni konkretno pojasnil, pri katerih dokumentih in v katerih delih teh dokumentov so podane izjeme, ki jih zatrjuje (poslovna skrivnost, notranje delovanje organa in dokumenti v postopku izdelave). Še več, v predmetni zadevi je sporno tudi vprašanje, s katerimi dokumenti od zahtevanih organ sploh razpolaga v smislu definicije informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Iz zahteve prosilca z dne 22. 8. 2012 namreč izhaja, da je ta zahtevo vložil tako na organ, kot na Splošno bolnišnico Celje, organ pa v izpodbijani odločbi med drugim navaja, da se del dokumentacije nahaja pri slednji, del pa je na gradbišču. Izhajajoč iz navedenega bi o dokumentaciji, s katero razpolaga ta, morala odločiti Splošna bolnišnica Celje, ne pa organ. V smislu 1. člena ZDIJZ gre namreč za dva različna in samostojna zavezanca za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer ZDIJZ ne daje podlage, da bi en organ zavezanec odločal o dokumentaciji, ki se nahaja pri drugem organu zavezancu, sam pa z njo sploh ne razpolaga.
Ker se organ v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil do posameznih dokumentov, ki predstavljajo dokumentacijo, ki jo je zahteval prosilec, ni jasno, kaj je sploh bilo predmet presoje organa, dejansko stanje je bilo tako ugotovljeno nepopolno. Pooblaščenec tako ugotavlja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj ni razvidno niti kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje niti niso navedeni konkretni razlogi za odločitev, ki izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in jo je zato potrebno odpraviti.
Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Zato je obrazložitev obvezni sestavni del (formalne) zakonitosti po mednarodnih standardih že od leta 1977 po Resoluciji Sveta Evrope o zaščiti posameznikov napram aktom upravnih oblasti (Resolution No. 77 (31) on the Protection of the Individual in Relation to the Acts of Administrative Authorities) in danes po splošnih načelih upravnega prava, kot jih redno uveljavlja Sodišče ES. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka pač lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so 1 - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2 - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3 - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. čl.)
V skladu z 214. čl. ZUP mora tako vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto;
3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in
6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Prav tako iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi organ ravnal v skladu s 44. členom ZUP, ki mu nalaga, da mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, kar pomeni, da je v povezavi z načelom zaslišanja strank (9. čl. ZUP), v postopek treba pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Iz posredovanega spisa in izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi bil v postopke pozvan subjekt, čigar informacije želi prosilec pridobiti in jih je organ varoval tudi s sklicevanjem na obstoj poslovne skrivnosti. V zvezi s tem Pooblaščenec tudi pojasnjuje, da mora organ pri presoji poslovne skrivnosti presoditi, ali so za njen obstoj izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZGD-1 in navedeno v odločbi tudi utemeljiti, ne samo slediti označbi, ki jo je dal zainteresiran ponudnik. Prav tako mora organ, po uradni dolžnosti, paziti na podatke, ki že po ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, ker gre za podatke, ki so javni (npr. po ZJN-2 ali v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev). V zvezi s tem Pooblaščenec opozarja na svojo prakso in s tem povezano prakso Upravnega sodišča RS, oboje dostopno na spletni strani Pooblaščenca (glej npr. odločbe Pooblaščenca št. 021-83/2007 z dne 1. 2. 2008, št. 090-28/2010/5 z dne 15. 7. 2010, št. 090-126/2009 z dne 21. 9. 2009, št. 090-118/2012/15 z dne 1. 8. 2012, št. 090-306/2011/5 z dne 12. 3. 2012, št. 090-119/2011/7 z dne 31. 1. 2012, št. 090-14/2012/2 z dne 27. 1. 2012, št. 090-81/2011/ z dne 29. 7. 2011 in sodbe Upravnega sodišča RS pod opr. št. II U 213/2012-12, št. IU 1551/2011/21, št. II U 187/2011-14, št. IU 1613/2009-32, št. IU 1864/2009-19, št. U 284/2008-35).
Pooblaščenec je zaradi omenjenih kršitev pravil postopka, ki so bistvene, saj so vplivale na pravilnost odločitve, izpodbijano odločbo odpravil in vrnil organu zadevo v ponovni postopek. V ponovljenem postopku mora organ upoštevati 214. čl. ZUP, ki opredeljuje obrazložitev odločbe (in v zvezi s tem tudi obrazložiti zatrjevane izjeme), 6. odst. 213. čl. ZUP, ki se nanaša na izrek odločbe in 44. člen ZUP, ki mu nalaga dolžnost skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Pri tem mora organ tudi paziti, da bo izrek odločbe v skladu z njeno obrazložitvijo.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je treba, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijana odločba ne da preizkusiti zaradi neutemeljene obrazložitve, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, pri čemer je organ dolžan, pri izdaji nove odločbe, upoštevati napotke Pooblaščenca.
Pooblaščenec bi ob tem poudaril, da so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Pooblaščenec nadalje tudi poudarja, da se lahko po določbah ZDIJZ zahtevajo samo že obstoječi dokumenti, torej tisti s katerimi organ že razpolaga v času vložitve zahteve. Zato nikakor ni mogoče po določbah ZDIJZ od organa zahtevati, da naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi (še) ne razpolaga. Takšna informacija ne izpolnjuje kriterija materializirane oblike kot enega od treh nujnih predpostavk, v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ in jo zato organ lahko upravičeno zavrne.
Ko bo organ ugotovil, s katerimi informacijami oziroma dokumenti razpolaga, mora za vsak dokument posebej presojati, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana katera od izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Glede zatrjevanja poslovne skrivnosti, je organ dolžan natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, v katerem delu zahtevane informacije gre za poslovno skrivnost v skladu z 39. členom ZGD-1, torej za izjemo po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Treba je torej presojati, ali so izpolnjeni pogoji oz. kriteriji poslovne skrivnosti po 1. ali po 2. odstavku 39. člena ZGD-1. Glede na dejstvo, da se zahteva nanaša na informacije, ki so nastale v postopku javnega naročila, je v obravnavanem primeru nedvomno podana okoliščina, določena v 3. odstavku 39. člena ZGD-1, na podlagi katerih se podatki sploh ne morejo določiti za poslovno skrivnost, ker so po zakonu javni, v skladu z 22. členom ZJN-2, na kar pravilno opozarja tudi prosilec. Vselej so torej javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Tudi, če bi pozvani subjekt določene informacije označil kot poslovno skrivnost, zagotovo ni dovolj za izkazovanje obstoja zatrjevane izjeme, saj je organ zavezan konkretno in ne zgolj pavšalno preizkusiti obstoj subjektivnega ali objektivnega kriterija varovanja poslovne skrivnosti, ki ga zahteva 39. člen ZGD-1. Področje (javnih) naročil je lahko hitro podvrženo »javnemu špekuliranju« o nepravilnostih, zato je nadzor širše javnosti še toliko bolj upravičen oziroma potreben, zlasti ob dejstvu, da gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tudi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev in določa, da se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odst. tega člena, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
V primeru, da organ ugotovi obstoj izjeme, pa mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Šele na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo lahko organ določno opredelil izrek odločbe, iz katerega bo jasno razvidno, o katerih informacijah je organ odločil, katere od teh predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja ter do katerih se dostop delno ali v celoti zavrne. V izreku odločbe mora biti v primeru delnega dostopa jasno naveden dokument, ki je predmet presoje in v katerem delu se prekrije oz. izbriše informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost. (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.) oziroma druge izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Šele takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba zoper izpodbijano odločbo utemeljena in da je organ na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila :
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka