Paul Hartman Adriatic d.o.o. - Univerzitetni klinični center Ljubljana
+ -Številka: 090-232/2012/2
Kategorije: Javna naročila, Kršitev postopka
Številka: 090-232/2012/2
Datum: 13. 11. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 29. 10. 2012, Paul Hartman Adriatic d.o.o., Letališka cesta 3, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Kanalec, o.p., d.o.o., Štefanova 5/V, 1102 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep z dne 10. 10. 2012, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi. Sklep z dne 10. 10. 2012, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 19.7.2012 od organa zahteval dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval vpogled v vso dokumentacijo, ki so jo tekom postopka oddaje javnega naročila »Nakup operacijskega materiala«; št. objave na portalu javnih naročil JN13039/2011, pripravili in predložili organu sodelujoči v postopku.
O zahtevi prosilca je organ odločil s sklepom dne, 10. 10. 2012. V izreku je navedel, da se zavrne zahteva za vpogled v del dokumentacije, kot to izhaja iz zapisnika z dne 28. 09. 2012 in kar se nanaša na opis prijavljenih sklopov iz ponudb ponudnikov Simp's, d.o.o., Alamed, d.o.o., Meditrade,d.o.o., ter Sanolabor, d.d. Zapisnik z dne 28. 09. 2012 je priloga tega sklepa.
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je organ navedel, da je prosilcu, s sklepom številka: 01-289/69-55, z dne 20. 9. 2012, omogočil vpogled v ponudbeno dokumentacijo zgoraj navedenih ponudnikov, da pa na vpogledu prisotni predstavniki ponudnikov niso dovolili vpogleda v svoje ponudbe, v delu, ki se nanaša na opise ponujenih produktov oz. so imeli v svojih ponudbah ta del označen kot poslovno skrivnost.
Zoper sklep z dne 10. 10. 2012 je prosilec, dne 29.102012, pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da vlaga pritožbo, ker mu organ ni omogočil vpogleda v tiste dele ponudbe ponudnikov Simp's, d.o.o., Alamed, d.o.o., Meditrade, d.o.o. in Sanolabor, d.d., v katerih gre za t.i. opis prijavljenih sklopov. Skladno z razpisno dokumentacijo za oddajo javnega naročila so morali ponudniki za izvedbo javnega naročila predložiti v ponudbi Obrazec 3, za obrazcem 3 pa podpisan in žigosan izpis izpolnjene preglednice PRILOGA 1 OBRAZCA 3 - SPECIFIKACIJA PONUDBE PONUDNIKA. Poleg tega so morali ponudniki priložiti tudi CD/disketo z izpolnjenima preglednicama: PRILOGA 1, OBRAZEC 3 -SPECIFIKACIJA PONUDBE in obrazec predračuna (OBRAZEC 4). Na prilogi 1 k obrazcu 3 so morali ponudniki navesti proizvajalca ponujenega blaga, kataloško številko, specifikacijo ponujenega blaga ter stran v ponudbi, kjer je jasno razvidna specifikacija ponudbe. Organ prosilcu ni omogočil seznanitve z informacijami, kakšno specifikacijo ima blago, ki so ga navedeni ponudniki ponudili naročniku oz. kakšno blago navedeni ponudniki organu oz. naročniku sploh ponujajo. Prosilec je opozoril na 8. in 22. člen ZJN-2. Pri javnih naročilih gre za porabo javnih sredstev. Zaradi navedenega je v primeru javnih naročil zahteva po transparentnosti ter širokemu dostopu javnosti do podatkov, ki se nanašajo na izvajanje javnih naročil, še toliko večja. Podatki, ki so jih ponudniki navedli na PRILOGI 1 k OBRAZCU 3, po ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, saj gre za javno dostopne podatke. Vsak proizvajalec blaga ima za blago, ki se bo dobavljalo organu v sklopu izvajanja javnega naročila katalog, v katerem je vsakemu artiklu določena kataloška številka, za proizvod s posamično kataloško pa so v katalogu opisi oz. specifikacija. Glede na to, da se navedeni katalogi uporabljajo pri trženju proizvodov, ki so predmet javnega naročila, podatki o proizvajalcu, kataloški številki ter specifikaciji ponujenega blaga že iz tega razloga ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. V konkretni zadevi opisi proizvodov, ki jih ponujajo ponudniki Simp's, d.o.o., Alamed, d.o.o., Meditrade, d.o.o. in Sanolabor, d.d., v ničemer ne morejo vplivati na njihov konkurenčni položaj. V ponujene cene posamičnih artiklov, ki jih ponujajo navedeni ponudniki, pa je organ vlagatelju pritožbe tako ali tako že omogočil vpogled.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 5. 11. 2012, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon
Organ je z izpodbijanim sklepom odločil o zahtevi prosilca, s katero je zahtevo prosilca zavrnil v delu, kot to izhaja iz zapisnika z dne 28.9.2012, ki naj bi bil priloga tega sklepa. V obrazložitvi sklepa je organ navedel, da zahtevi prosilca v tem delu ni ugodil, ker predstavniki ponudnikov niso dovolili vpogleda, zaradi varstva poslovne skrivnosti.
Pooblaščenec primarno ugotavlja, da je organ poimenoval upravni akt »sklep«, čeprav je o zahtevi odločil meritorno in bi torej moral izdati odločbo. S sklepom se odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka. Vendar zgolj napačno poimenovanje upravnega akta na pravice stranke ni vplivalo. Pooblaščenec pa nadalje ugotavlja, da izrek izpodbijanega sklepa ni v skladu z določbo 6. odst. 213. čl. ZUP. Slednji določa, da mora biti izrek kratek in določen; če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk. Vendar kratkost ne sme iti na račun nedvoumnosti. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na priloge k odločbi (kak seznam, načrt ali urnik), niti na vlogo stranke ali zapisnik ali materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo.
V izpodbijanem sklepu je organ prosilcu zavrnil dostop do informacij, navedenih v zapisniku z dne 28.9.2012. Pooblaščenec ugotavlja, da tak izrek izpodbijanega sklepa ni določen, saj iz navedenega ne izhaja konkretno do katerih informacij je organ zavrnil dostop. Sklicevanje na zapisnik ne omogoča določljivosti, ki jo zahteva zakon. Ker postane izvršljiv, pravnomočen oziroma dokončen le izrek upravne odločbe, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V konkretnem primeru pa izrek izpodbijanega sklepa ni takšen, saj ni v skladu s 6. odst. 213. čl. ZUP, s čimer je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka 2. odst. 237. čl. ZUP), zaradi česar izpodbijan sklep ni zakonit in ga je treba odpraviti.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da je organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj na splošno, pavšalno navajal, da predstavniki ponudnikov niso dovolili vpogleda v svoje ponudbe v delu, ki se nanaša na opise ponujenih produktov, zato je zahtevo v tem delu zavrnil. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP), kar prav tako predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Prav tako iz posredovanega spisa in izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je organ v postopku po ZDIJZ, ravnal v skladu s 44. členom ZUP, ki mu nalaga, da mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Pooblaščenec poudarja, da je treba ločiti postopek vpogleda po 7. odstavku 22. člena ZJN-2 od postopka po ZDIJZ. Gre za dva povsem ločena postopka, ki drug na drugega ne vplivata, nista povezana in dejanja, ki jih organ izvede po 22. členu ZJN-2, ni mogoče mešati s postopkom po ZDIJZ. Postopek po ZJN-2 ne »konzumira« zahteve po ZDIJZ.
Pooblaščenec je zaradi omenjenih kršitev pravil postopka, ki so bistvene, saj so vplivale na pravilnost odločitve, izpodbijani sklep odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo organ pri ponovnem odločanju moral upoštevati 214. čl. ZUP, ki opredeljuje obrazložitev odločbe, 6. odst. 213. čl. ZUP, ki se nanaša na izrek odločbe in 44. člen ZUP, ki mu nalaga dolžnost skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Pri tem mora organ tudi paziti, da bo izrek odločbe v skladu z njeno obrazložitvijo.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je treba, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijani sklep ne da preizkusiti zaradi neizvršljivega izreka in neutemeljene obrazložitve, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, pri čemer je organ dolžan, pri izdaji nove odločbe, upoštevati napotke Pooblaščenca.
V ponovljenem postopku mora organ prve stopnje jasno opredeliti kateri dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje, brez sklicevanja na zapisnik. Ob tem je organ dolžan pozvati v postopek stranske udeležence, v katere ponudbe želi prosilec vpogledati. Nato pa mora organ natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, v katerem delu zahtevane dokumentacije gre za poslovno skrivnost v skladu z 39. čl. ZGD-1, torej za izjemo po 2. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Treba je torej presojati, ali so izpolnjeni pogoji oz. kriteriji poslovne skrivnosti po 1. ali po 2. odst. 39. čl. ZGD, ali gre celo za okoliščine, določene v 3. odst. 39. čl. ZGD, na podlagi katerih se podatki sploh ne morejo določiti za poslovno skrivnost, ker so po zakonu javni (npr. ZJN-2, o tem več kasneje), ali gre za podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajih. Poslovni subjekti imajo seveda pravico, da v skladu z določbo 1. odst. 39. čl. ZGD-1, po svoji volji označijo določene informacije za poslovno skrivnost. V postopku po ZDIJZ pa je dolžnost organa, da takšno označitev preizkusi, ali dejansko tako označene informacije izpolnjujejo z zakonom določene subjektivne in objektivne kriterije glede varovanja poslovne skrivnosti. Zgolj navajanje, da je družba določene informacije označila kot poslovno skrivnost, zagotovo ni dovolj za izkazovanje obstoja zatrjevane izjeme. V danem primeru je zlasti bistvena presoja z vidika 3. odst. 39. čl. ZGD-1, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, na kar pravilno opozarja tudi prosilec v pritožbi. Materialnopravni predpis, ki ureja področje javnega naročila in dokumente, ki v okviru tega postopka nastanejo, je ZJN-2. V 2. odst. 8. čl. ZJN-2 je tako v okviru načela transparentnosti javnega naročanja določeno, da so postopki naročanja po tem zakonu javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil glede na vrednost iz 12. čl. tega zakona v Uradnem listu Evropske unije, kot tudi na portalu javnih naročil. Postopki javnih naročil morajo biti torej pregledni (transparentni), s tem pa je povezana tudi zahteva po javnosti (publiciteti). Preglednost in javnost postopkov sta določena v javnem interesu in v interesu zainteresiranih ponudnikov. V javnem interesu je namreč, da sta razvidna namen in način porabe javnih sredstev. Ne glede na možnost varovanja podatkov kot poslovne skrivnosti, so v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2 vselej javni naslednji podatki: količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Pri izbranem ponudniku pa je nadzorna funkcija še širša, to pomeni, da javni del ponudbe nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ter ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Po oceni Pooblaščenca za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predloženih ponudb, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Področje javnih naročil je lahko hitro podvrženo »javnemu špekuliranju« o nepravilnostih, zato je nadzor širše javnosti še toliko bolj upravičen oziroma potreben, zlasti ob dejstvu, da gre za porabo javnih sredstev.
Šele na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo lahko organ določno opredelil izrek odločbe, iz katerega bo jasno razvidno, o katerih informacijah je organ odločal, katere predstavljajo informacijo javnega značaja ter do katerih se dostop delno ali v celoti zavrne. V izreku odločbe mora biti v primeru delnega dostopa jasno naveden dokument, ki je predmet presoje in v katerem delu se prekrije oz. izbriše informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost. (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.) oziroma izjemo iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Šele takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP sklep organa odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka