Prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-231/2012
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
Številka: 090-231/2012/6
Datum: 11. 1. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 251. člena, prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………………………………………………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 1-8/2012 z dne 17. 10. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 30. 10. 2012 se delno ugodi in se odločba Okrajnega sodišča v Ljubljani št. Su 1-8/2012 z dne 17. 10. 2012 delno odpravi ter se odloči, da je organ dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo:
- lastnoročno napisane odredbe sodnice za vročitev obtožnega predloga IV K 85253/2010 z dne 22. 5. 2012,
- spremnega dokumenta št. IV K 85253/2010 z dne 22. 5. 2012 za vročitev drugopisa obtožnega predloga, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek prejemnika,
- razporeda obravnav kazenskega oddelka organa (809 strani) od 5. 11. 2010 do 17. 10. 2012, pri čemer je organ dolžan prekriti vsa imena in priimke obtožencev (celoten zadnji stolpec tabele razporeda).
2. Pritožba prosilca se zavrne glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, v posredovanih dokumentih dolžan prekriti.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 30. 5. 2012 na organ naslovil zahtevo, v kateri od organa zahteva, da izkaže, ali je prejeti obtožni predlog ODT z dne 28. 10 2010 (kdaj, kako in kdo, ime in priimek) preizkusilo skladno s 435. členom ZKP, da navedbe o skrajšanem postopku opre na zakonske določbe glede na Ustavo RS, navede predpise, na podlagi katerega predpisa bo morebiten ugovor zavrglo ter izkaže smiselnost navedb o možnosti obravnave tako, da predloži vrstni red razpisa vseh obravnav, glede na datum dospelosti vseh obravnav od datuma prispelosti predmetnega obtožnega predloga ODT na organ v kazenski zadevi IV K85253/2010 in vseh kazenskih zadev od 5. 11. 2010.
Organ je dne, 17. 10. 2012, po pozivu Pooblaščenca zaradi molka organa, z dne 10. 10. 2012, izdal odločbo št. Su 1-8/2012, s katero je, kot izhaja iz obrazložitve, zahtevo prosilca v celoti zavrnil, čeprav je v izreku odločbe navedel, da se zahtevi prosilca delno ugodi. V obrazložitvi organ navaja, da si lahko prosilec kot obdolženec v kazenskem postopku v času uradnih ur poljubno fotokopira vse listine iz kazenskega spisa opr. št. IV K 8523/2010. Kot obdolženec ima že ves čas dostop do zahtevanih informacij. V zvezi z zahtevo za pridobitev fotokopij listin, ki dokazujejo kdaj, kako in kdo je prejeti obtožni predlog ODT, z dne 28. 10. 2010, s strani sodišča preizkusil skladno s 435. členom ZKP, organ pojasnjuje, da je prosilec/obdolženec listino, ki izkazuje kdaj, kako in kdo je obtožni predlog zoper njega preizkusil, že prejel, in sicer s tem, ko mu je bil vročen obtožni predlog. Glede fotokopij listin, iz katerih je razviden vrstni red razpisa vseh glavnih obravnav kazenskih zadev organ ob tem pojasnjuje, da o tem ne obstoji nikakršna listina ali evidenca.
Prosilec je dne 30. 10. 2012 zoper odločbo organa št. Su 1-8/2012 z dne 17. 10. 2012 vložil pritožbo, v kateri se pritožuje nad vsebinskim delom organa in navaja, da se ne strinja, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, ker Sodni red določa, da mora biti vrstni red obravnav predpisan. Prav tako prosilec navaja, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, katere listine naj bi bile predmet delne ugoditve. Prosilec, na podlagi izpodbijane odločbe, namreč ni prejel nobenih fotokopij informacij javnega značaja, ki jih je zahteval v zahtevi z dne 30. 5. 2012. Ob tem prosilec tudi navaja, da organ neresnično navaja, da naj bi prosilec že razpolagal z listino, ki dokazuje kdaj, kdo in kako je prejeti obtožni predlog preizkusil.
Organ je dne 6. 11. 2012, z dopisom št. Su 1-8/2012, pritožbo prosilca kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Organ je dne 2. 1. 2013 in 9. 1. 2013 Pooblaščencu še dodatno posredoval dokumente, ki se nanašajo na predmetno zahtevo prosilca.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je organ zahtevo v izreku delno zavrnil, ne da bi se konkretno opredelil do dokumentov, ki naj bi bili predmet njegove presoje. Iz izreka izpodbijane odločbe tako ni razvidno, o katerih dokumentih je odločal organ, posledično pa seveda tudi ni razvidno, glede katerih dokumentov je organ zavrnil dostop oziroma kateri dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije in se posredujejo prosilcu. Kot je bilo ugotovljeno, organ namreč, na podlagi izpodbijane odločbe, prosilcu ni posredoval nobenih dokumentov oz. zahtevanih fotokopij. Tako ni jasno, v katerem delu naj bi organ delno ugodil zahtevi prosilca (kot sicer izhaja iz prvega odstavka izreka izpodbijane odločbe). Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je izrek osrednji in najpomembnejši del odločbe, saj se z njim praviloma v celoti odloči o pravici ali obveznosti v posamezni upravni zadevi. Izrek je navadno kratek in natančen ter ne dopušča različnega razlaganja njegovega pomena. Iz njega razberemo, kako je organ odločil. Izrek ali dispozitiv je torej najpomembnejši del upravne odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli odločbe edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti (ZUP). Po sodbi VS RS U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Zato je treba v samem izreku odločiti o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Kadar se odloča o več pravicah ali obveznostih, o več različnih delih zahtevka, ki so med seboj ločljivi, o več vprašanjih, o več zahtevkih, med katerimi se nekaterim ugodi in drugim ne, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na priloge k odločbi (kak seznam, načrt ali urnik), niti na vlogo stranke ali zapisnik ali materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Po sodni praksi velja, da mora izrek vsebovati predvsem vse podatke, ki so potrebni za izvršitev odločbe. Čeprav organ omenja dostop do določenih dokumentov v obrazložitvi odločbe, v skladu z zgoraj navedenim, to ne pomeni odločitve o zadevi, ker o dokumentih ni odločil v izreku odločbe, ki med vsemi sestavnimi deli odločbe, edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti.
Pooblaščenec tako zaključuje, da ker se organ ni vsebinsko opredelil do vsakega posameznega dokumenta, ki ga je zahteval prosilec, je nepopolno ugotovil dejstva, izrek izpodbijane odločbe pa je v nasprotju z obrazložitvijo. Izpodbijane odločbe zato ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP. Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odstavka 251. člena ZUP, dopolnil postopek in sam odpravil omenjene pomanjkljivosti.
Pooblaščenec obenem ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilca o sodnici in njenem delu pri organu in njenih odločitvah v konkretnih primerih, o samem delu in organiziranosti organa, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj prosilec v tem delu pritožbe izraža svoje mnenje o delu sodišča, izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval dne 30. 5. 2012. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da Pooblaščenec tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je tako irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje.
Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da organ v postopku za dostop do informacij javnega značaja, ko odloča o samem dostopu do določenih dokumentov, prosilca ne more in ne sme obravnavati kot obdolženca (v postopku po ZDIJZ je to irelevantno) čeprav se dokumenti nanašajo nanj, ampak kot vsakega drugega prosilca, ki zahteva informacijo javnega značaja.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, pri čemer Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa. Ker je v obravnavani zadevi sporno, ali listine, ki jih je zahteval prosilec, sploh obstajajo (organ navaja, da ne obstajajo, prosilec pa se s temi navedbami ne strinja) je Pooblaščenec nadalje ugotavljal, ali obstajajo naslednji zahtevani dokumenti:
- listine, ki dokazujejo kdaj, kako in kdo, priimek in ime, je prejeti obtožni predlog ODT z dne 28.10.2010 s strani sodišča preizkusil skladno s 435. členom ZKP,
- vrstni red razpisa vseh glavnih obravnav kazenskih zadev, od datuma prispelosti predmetnega obtožnega predloga ODT na okrajno sodišče v kazenski zadevi IV K85253/2010 in vseh kazenskih zadev od 5.11. 2010.
Zakon o kazenskem postopku (UL RS, št. 8/2006, UPB3, UL RS, št. 73/2008 Odl.US: U-I-6/08-12, Up-1198/05-11, Up-786/06-8, 88/2009 Odl.US: Up-3871/07-26, U-I-80/09-26, v nadaljevanju ZKP) v 435. členu določa, da ko sodišče prejme obtožni predlog ali zasebno tožbo, preizkusi sodnik najprej ali je sodišče pristojno in ali so dani pogoji, da se obtožni predlog oziroma zasebna tožba zavrže. Če sodnik izda sklep iz tretjega odstavka 286. člena tega zakona, o pritožbi zoper tak sklep odloča senat (šesti odstavek 25. člena), ki sme glede na vsebino izločenega dokaza odrediti, da se glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom. Če sodnik ne izda nobenega od sklepov iz prejšnjih odstavkov, odredi vročitev obtožnega akta obdolžencu in takoj razpiše glavno obravnavo.
V konkretni zadevi, glede obtožnega predloga ODT, z dne 28. 10 2010 je organ, dne 7. 11. 2012, Pooblaščencu pisno pojasnil, da je sodnica vročitev obtožnega predloga odredila 22. 5. 2012. To pomeni, da ni bil izdan noben poseben sklep oziroma drug dokument o tem, odrejena je bila le vročitev obtožnega predloga. Pooblaščenec ob tem ugotavlja, da preizkus obtožnega predloga v skladu z ZKP nujno ne pomeni, da organ o samem preizkusu izda kakšen dokument. Samo dejstvo, da je organ opravil preizkus izhaja oziroma se rezultira v drugem dokumenta – v konkretnem primeru je to odredba za vročitev obtožnega predloga obdolžencu oziroma spremni dopis za vročitev obtožnega predloga.
Organ je dne 2. 1. 2013 Pooblaščencu posredoval lastnoročno napisano odredbo sodnice za vročitev obtožnega predloga IV K 85253/2010 z dne 22. 5. 2012 in dokument za vročitev obtožnega predloga obdolžencu. Iz posredovanih dokumentov je razvidno kdo, kdaj in kako je odredil vročitev obtožnega predloga. Dokumenti, ki jih zahteva prosilec - listine, ki dokazujejo kdaj, kako in kdo, priimek in ime, je prejeti obtožni predlog ODT z dne 28. 10. 2010 s strani sodišča preizkusil skladno s 435. členom ZKP, torej obstajajo v materializirani obliki.
Glede vrstnega reda razpisanih glavnih obravnav kazenskih zadev od datuma prispelosti predmetnega obtožnega predloga ODT na okrajno sodišče, v kazenski zadevi IV K85253/2010 in vseh kazenskih zadev (torej od 5. 11. 2010 do 17. 10. 2012) je Pooblaščenec, po pojasnilu organa, z dne 9. 1. 2013, ugotovil, da dokument obstaja, saj mu ga je organ dne 9. 1. 2012 tudi posredoval po elektronski pošti. Z vpogledom v predmetni dokument je Pooblaščenec ugotovil, da razpored obravnav kazenskega oddelka na Okrajnem sodišču v Ljubljani obsega 809 strani. Na dokumentu so naslednji podatki o posamezni obravnavi: datum obravnave, sodnik – predsednik senata, ura, lokacija, opravilna številka, kaznivo dejanje, ime in priimek obtoženca.
Dokumenti, ki predstavljajo informacije javnega značaja v materializirani obliki v smislu 4. člena ZDIJZ in so torej predmet nadaljnjega odločanja Pooblaščenca so:
- lastnoročno napisana odredba sodnice za vročitev obtožnega predloga IV K 85253/2010 z dne 22. 5. 2012,
- spremni dokument št. IV K 85253/2010, z dne 22. 5. 2012, za vročitev drugopisa obtožnega predloga,
- razpored obravnav kazenskega oddelka organa (809 strani), od 5. 11. 2010 do 17. 10. 2012.
Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali je v zgoraj navedenih dokumentih, ki so predmet zahteve prosilca in s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki, podana katera izmed izjem od prosto dostopnih informacij, ki so določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Vsak osebni podatek nima hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Dokumenti, o katerih odloča Pooblaščenec v tem postopku, vsebujejo naslednje osebne podatke: ime, priimek, delovno mesto in podpis sodnice, imena in priimke sodnikov (javnih funkcionarjev) ter imena in priimke obtožencev.
Pooblaščenec se najprej opredeljuje do osebnih podatkov sodnikov (javnih funkcionarjev) in pojasnjuje, da gre pri vseh osebnih podatkih sodnikov, ki se pojavljajo v zahtevanih dokumentih, za podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Vsi podatki se namreč nanašajo na njihovo sodniško delo in kot taki niso varovani, upoštevaje določbo prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V zvezi s tem je Pooblaščenec ugotovil, da so navedba imena, priimka in delovnega mesta podatki, ki so povezani z javno funkcijo in niso varovani osebni podatki. Glede podpisa sodnika v konkretnem primeru Pooblaščenec še dodatno pojasnjuje, da gre za osebo, ki opravlja javno funkcijo in je s svojim podpisom v konkretnem primeru jamčila za verodostojnost izdanih dokumentov oz. je s pisno odredbo odredila določeno procesno dejanje (vročitev), zato tudi pri podpisu v tem primeru ne gre za varovan osebni podatek.
Za ime in priimek obtoženca Pooblaščenec ni našel pravne podlage, ki bi omogočala njihovo razkritje, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke in jih je organ dolžan v posredovanih dokumentih prekriti. Ker so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena
ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), je potrebno nadalje preveriti možnost uporabe 7. člena ZDIJZ, ki ureja delni dostop do informacije javnega značaja. V obravnavani zadevi je torej nadalje vprašanje, ali je možno na podlagi 7. člena ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevane dokumentacije na način, da iz preostalih podatkov v dokumentih ne bo mogoče določiti posameznih oseb.
Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Pooblaščenec ugotavlja, da je pri zahtevanih dokumentih delni dostop mogoč, saj s prekritjem varovanih osebnih podatkov (imena in priimka) obtoženca (tožene stranke), na katerega se obravnava nanaša, ni več mogoče določiti.
Izhajajoč iz vsega zgoraj navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Pooblaščenec je, skladno s prvim odstavkom 251. člena ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil, dopolnil postopek, odpravil potrebne pomanjkljivosti in sam odločil tako, da je organu naložil, da prosilcu najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posreduje fotokopije dokumentov, na način, določen v prvi točki izreka te odločbe. Pooblaščenec pa je pritožbo prosilca, na podlagi prvega člena 248. člena ZUP, zavrnil glede varovanih osebnih podatkov, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper 1. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Zoper 2. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana, št. Su 1-8/2012 z dne 17. 10. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka