Prosilec - Dars d.d.
+ -Številka: 090-229/2012/10
Kategorije: Osebni podatek, Test interesa javnosti
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je organ zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil zahtevo prosilke za vpogled v vse dokumente v posamezni prijavi za izbrane kandidate predsednika in dveh članov uprave organa. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevane informacije sicer sodijo med varovane osebne podatke, vendar je Pooblaščenec ocenil, da javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov iz postopka javnega razpisa za prosta delovna mesta predsednika in članov uprave organa, iz katerih izhaja izpolnjevanje razpisnih pogojev, na podlagi katerih so bili posledično imenovani, nedvomno pretehta nad interesom konkretnih posameznikov za omejitev dostopa do zahtevanih dokumentov. Po mnenju Pooblaščenca ima namreč javnost upravičen interes izvedeti, na kakšen način država izvaja politiko na področju kadrovanja v družbah v 100 % lasti države in katere kvalitete, znanja in izkušnje država, preko nadzornega sveta družbe, šteje kot odločilne pri izbiri za zasedbo najbolj odgovornih delovnih mest.
ODLOČBA:
Številka: 090-229/2012/10
Datum: 19. 12. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248 in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi….. z dne 8. 10. 2012, (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo z dne 3.10.2012, številka: 023-4/12 Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje, Izpostava Ljubljana, Dunajska 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se delno ugodi in se odločba organa z dne 3.10.2012, številka: 023-4/12 delno odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente:
- za mag. Matjaža Kneza
• Prijava na delovno mesto predsednika uprave, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča in priloge,
• Življenjepis, pri čemer je organ dolžan prekriti celotno prvo stran, razen imena in priimka, na drugi strani se prekrijejo vsi podatke za prvo, drugo in tretje obdobje, prekrije se celotna tretja stran, na četrti strani se prekrijejo umetniška znanja in kompetence ter druga znanja in kompetence, prekrije se celotna peta stran,
• Diploma št. G/98, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča, datum in kraj rojstva,
• Potrdilo o znanju tujega jezika,
• Tri izjave, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča,
• Videnje razvoja družbe.
- za Tineta Svoljška:
• Prijava na delovno mesto člana uprave, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča in priloge
• Življenjepis, pri čemer je organ dolžan na prvi strani prekriti naslov prebivališča, telefonski številki, elektronski naslov, državljanstvo, datum rojstva, podatke o izobrazbi, razen podatka o pridobljeni visoki izobrazbi brez letnic, zadnjih sedem vrstic v okviru delovnih izkušenj, prekrije se celotna druga stran, razen znanja jezikov in računalniška znanja, prekrije se celotna tretja stran,
• Izjava o dosedanjih delovnih izkušnjah, pri čemer je organ dolžan na prvi strani prekriti naslov in prebivališča ter celotno drugo stran,
• Potrdilo o delovnih izkušnjah z dne 27.6.2012,
• Potrdilo Univerze v Ljubljani št. 11765, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva,
• Izjava, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča,
• Videnje razvoja družbe.
- za Franca Skoka:
• Prijava na delovno mesto predsednika uprave, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča in rojstni datum,
• Življenjepis, pri čemer je organ dolžan prekriti celotno prvo stran, razen imena in priimka, na drugi strani se prekrijejo vsi podatke za prvo, drugo in tretje obdobje, prekrije se celotna četrta stran, razen znanja informacijske tehnologije,
• Potrdilo univerzitetne izobrazbe – diploma številka 1728, pri čemer je organ dolžan prekriti rojstni datum in kraj rojstva,
• Potrdilo o znanju tujega jezika, pri čemer je organ dolžan prekriti rojstni datum, kraj in občino,
• Potrdilo z dne 17.7.2012, številka: 71010-52146/2012-2 in izjave, pri čemer je organ dolžan povsod prekriti naslov prebivališča, datum in kraj rojstva, EMŠO,
• Videnje razvoja družbe.
2. V preostalem delu, glede dokumentov:
• Diploma z dne 28.6.1995
• Motivacijsko pismo nadzornemu svetu z dne 26.7.2012
• Potrdilo Univerze v Ljubljani z dne 20.6.2012
• Priloga št. 4 (spremni dokument)
• Potrdilo z vpisno številko 19850327 z dne 20.6.2012
• Diploma z dne 8.6.2000
• Spričevalo z dne 26.6.1975
• Potrdilo reg. št. 173/83 z dne 16.6.1983
• Odločba z dne 1.7.1998
in v delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko izreka dolžan prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilke zavrne.
3. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 6. 9. 2012 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je sicer poimenovala pritožba, v kateri je zahtevala, da ji organ omogoči vpogled v vse dokumente v posamezni prijavi za izbrane kandidate predsednika in dveh članov uprave organa.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 3.10.2012 štev. 023-4/12, s katero je zahtevo prosilke v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da po pregledu zadeve ugotavlja, da dokumentacija, ki je bila predložena v postopku izbire predsednika in člana uprave, vsebuje osebne podatke, ki so varovani v skladu z ZVOP-1 (čl. 6/1,3 ZDIJZ). Z razkritjem takšnih podatkov bi se lahko poseglo v njihovo zasebno življenje, ki je ustavno varovana kategorija ter tudi zaščitena kot temeljna človekova pravica v Listini o temeljnih pravicah in poleg tega na ravni sekundarne zakonodaje EU. Iz listin, ki jih prosilka zahteva na vpogled, so namreč razvidni podatki fizičnih oseb, na podlagi katerih so le te določljive in ki pojasnjujejo njihove osebne okoliščine, saj se lahko identificirajo na način, ki ne povzroča velikih stroškov in časa (čl. 2/1,2 ZVOP). V dokumentaciji so tako EMŠO številke, telefonske številke in e-naslovi, imena delodajalcev ter opisi nalog, znanj, veščin, opisi osebnih lastnosti iz življenjepisa, ki ne spadajo pod javne podatke, kar potrjuje tudi odločba informacijskega pooblaščenca št. 090-38/2011/3, z dne 17.3.2011. Po stališču organa pa tudi delni dostop ni mogoč, saj pri prijavah kandidatov s prilogami (življenjepisi ipd.) zaradi velike vsebnosti in koncentracije osebnih podatkov v teh dokumentih; če bi se prekrili vsi varovani osebni podatki iz prijav, pa bi prosilka prejela samo prazne liste papirja oziroma bi dokumenti izgubili svojo vsebino in ne bi imeli posebne vrednosti za prosilko oziroma javnost (tako tudi odločba št. 090-134/2012/6, z dne 10.8.2012).
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 9. 10. 2012 pri organu vložila pritožbo. Pri tem je navedla, da vztraja pri svoji zahtevi za vpogled v vse dokumente prijave izbranih kandidatov za predsednika in člana uprave DARS d.d., pri čemer se lahko zakrijejo tisti osebni podatki, ki niso potrebni za presojo izpolnjevanja javno objavljenih kriterijev v objavi prostih delovnih mest (npr. EMŠO, datum rojstva, naslov, telefonska številka, elektronski naslov ipd.). Obstajajo namreč utemeljeni razlogi, da so bili izbrani kandidati, ki ne izpolnjujejo razpisnih kriterijev. V danem primeru gre za presojo pravilnosti postopka organa, in sicer izbire kandidatov za razpisana delovna mesta, na podlagi javno objavljenih kriterijev. Organ se je v danem primeru, po oceni prosilke, nepravilno skliceval na odločbe Pooblaščenca, ki je prosilcu omogočil delni dostop do zahtevanih informacij, medtem ko je organ zahtevo v celoti zavrnil.
Organ je pritožbo prosilke, z dopisom, z dne 24.10. 2012 in 29.10.2012, št. 010-2/12, na podlagi 245. čl. ZUP, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je z dopisom z dne, 13. 11. 2012, številka:090-229/2012/5, organ pozval, da posreduje celotno dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilke. Organ je dokumentacijo posredoval skupaj z dopisom z dne 20. 11. 2012, številka: 010-2/12.
Pritožba prosilke je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti, ki jih prosilka zahteva, izpolnjujejo vse zakonske kriterije iz 4. člena ZDIJZ, saj organ z dokumenti razpolaga v materializirani obliki in izvirajo iz delovnega področja oziroma pristojnosti organa. Po prejemu zahtevane dokumentacije s strani organa, je Pooblaščenec ugotovil, da naslednji dokumenti predstavljajo predmet zahteve prosilke v konkretnem primeru, in sicer tri prijave za prosto delovno mesto predsednika uprave in dva člana uprave:
- prijava,
- življenjepis z delovnimi izkušnjami,
- potrdilo o izobrazbi,
- potrdilo o znanju tujega jezika,
- izjave o nekaznovanosti,
- videnje razvoja družbe.
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi opiral na izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije dejansko predstavljajo varovane osebne podatke, ki predstavljajo zatrjevano izjemo.
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Po določilu 8. in 10. člena ZVOP-1 se smejo osebni podatki obdelovati samo v primerih in za namene, določene z zakonom ali na podlagi osebne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo.
Pooblaščenec je vpogledal v zahtevano dokumentacijo, torej v prijave na delovna mesta za izbrane kandidate predsednika in dveh članov uprave, in ugotovil, da vsebujejo osebne podatke: naslov, datum rojstva, telefonsko številko, delovne izkušnje, podatke o izobrazbi in drugih znanjih, osebnih interesih in hobijih, izjave o nekaznovanosti, videnje razvoja družbe. Navedeni podatki nedvomno predstavljajo osebne podatke, na podlagi katerih so osebe določljive in izpolnjujejo kriterije za izjemo od prostega dostopa po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za zaposlene, ki ne sodijo med javne uslužbence, glede katerih je stopnja varstva osebnih podatkov presežena v delu, ki se nanaša na podatke, povezane z njihovim delovnim razmerjem. V konkretnem primeru pa navedenih informacij področna zakonodaja ne opredeljuje kot javnih, osebni podatki pa se lahko obdeluje samo na podlagi zakona ali osebne privolitve, zato predstavljajo varovane osebne podatke.
Ker pa gre v obravnavanem primeru vendar le za vodilna delovna mesta v družbi, ki je v 100% lasti države, ki upravlja pomemben del državnega premoženja, je Pooblaščenec v nadaljevanju izvedel test interesa javnosti, na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (kjer so navedene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, op. Pooblaščenca) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v izrecno določenih primerih (med katerimi pa ni izjeme varstva osebnih podatkov). Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu javnega interesa gre za tehtanje, s katerim mora organ pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. Pri uporabi testa prevladujočega javnega interesa je potrebno presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije.
Pooblaščenec ugotavlja, da prosilka zahteva dokumente, ki so povezani z javnim razpisom za prosta delovna mesta predsednika in članov uprave v organu, katerega edini ustanovitelj je Republika Slovenija. Gre torej za vprašanje »kadrovanja« države. Za vprašanje, kako strokovno usposobljene in osebnostno primerne ljudi je država, preko članov nadzornega sveta, postavila na vodilna mesta družbe, ki je v njeni izključni lasti. Namen, ki ga mora država pri tovrstnih imenovanjih zasledovati, je namreč, da bi vodstveni kader pripomogel k doseganju boljših poslovnih rezultatov družbe ter posledično k povečanju premoženja RS, poleg tega pa je namen tudi zagotoviti kvalitetno, odgovorno in učinkovito delo, ki ga organ izvaja v okviru svojih javnopravnih dejavnosti.
Organ je bil ustanovljen z Zakonom o DARS leta 1993. Organ upravlja in vzdržuje avtocestno omrežje, za kar je pridobil koncesijo. Organ prav tako v imenu in za račun Republike Slovenije izvaja naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem, umeščanjem avtocest v prostor ter pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest, v svojem imenu in za svoj račun pa naloge v zvezi z gradnjo avtocest. Organ je v skladu s koncesijsko pogodbo pristojen za kakovostno upravljanje in vzdrževanje ter obnavljanje sistema cestninskih cest v Sloveniji. Odločitev o izbiri predsednika in članov uprave, v skladu s statutom organa, sprejme nadzorni svet. Nadzorni svet je sestavljen iz šestih članov, ki jih izvoli skupščina organa (družbe). Republika Slovenija je edina delničarka družbe-organa, zato na podlagi Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 38/10) opravlja vse pristojnosti skupščine družbe DARS d.d. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije, ki ima v okviru pristojnosti skupščine organa tudi možnost odločati o razrešnici upravi in nadzornemu svetu. Agencija je samostojen in neodvisen državni organ, ki skladno z določbami ZUKN odgovarja Državnemu zboru RS. Predsednika uprave in člana uprave ter predsednika in člane sveta agencije imenuje in razrešuje, z večino vseh poslancev, državni zbor, na predlog vlade. Vlada izbere kandidate na podlagi javnega poziva. Glede na postopke imenovanja vodstva agencije, ki opravlja vse pristojnosti skupščine organa, je odločitev o izbiri predsednika in članov uprave organa nedvomno povezana z vsakokratno politično oblastjo. Ob tem pa se v javnosti pogosto zastavlja vprašanje, ali država oziroma točneje vlada, dejansko zagotavlja kakovostno upravljanje družbe (organa), ki jo ima v lasti. Ker gre za vodilna delovna mesta v družbi, nikakor ni mogoče slediti odločitvi organa, da so vse zahtevane informacije varovani osebni podatki.
Pri imenovanju najvišjih predstavnikov družbe v 100 % državni lasti je namreč temeljnega pomena zagotavljanje preglednosti dela pristojnih organov in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega ali arbitrarnega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela. Problematika s tega področja se vsekakor dotika širše javnosti, saj očitno v javnosti prevladuje mnenje, da je za zasedbo tako pomembnih delovnih mest pomembna politična pripadnost, ne pa sama strokovnost. V medijih tako lahko zasledimo: SDS in SLS v bitki za Darsove stolčke (Slovenske novice, 31.7.2012), »Nadzorni svet Darsa, ki je bil imenovan 25. maja letos, vodi pa ga Dušan Hočevar, je predsednico in članico uprave Matejo Duhovnik in Gordano Bošković odpoklical zaradi domnevnih hujših kršitev obveznosti. V upravi pa ostaja delavski direktor Alojz Ratajc. Poleg Matjaža Kneza, člana občinskega odbora SLS v Mariboru, nekdanjega državnega sekretarja za železnice in pozneje direktorja različnih gradbenih podjetij, je novi član uprave še Tine Svoljšak, doslej zaposlen v revizorski hiši KPMG.«, objavljeno v časniku Delu pod naslovom »Matjaž Knez prišel na Dars, primopredaja se je začela«, dne 28.6.2012. Omenjeni očitki se lahko preprečijo samo z odprtostjo zahtevanih informacij, da je javnost seznanjena s podatki, ki so povezani z javno objavljenimi razpisnimi pogoji za zasedbo delovnega mesta predsednika in članov uprave DARS. Šele konkretne informacije pripomorejo k temu, da lahko državljani razumejo posledice sprejetih odločitev, oziroma izrazijo morebitne (relevantne) pomisleke glede takih odločitev. Glede na navedeno ni mogoče slediti odločitvi organa, da vse zahtevane informacije posegajo v zasebno življenje posameznika. Na spletni strani organa
(http://www.dars.si/Dokumenti/O_nas/Organi_DARS_dd/Nadzorni_svet_10.aspxso) so predstavljeni organi družbe: uprava, nadzorni svet in skupščina. Člani in predsednik nadzornega sveta so predstavljeni s podrobnim življenjepisom, medtem ko lahko o predsedniku in članih uprave javnost izve zgolj ime in priimek ter se seznani si fotografijo. Zakaj tako skromne informacije o pomembnih predstavnikih organa? Gre namreč za posameznike, ki zasedajo najpomembnejša delovna mesta v podjetju v 100 % lasti države in upravljajo kapital, ki je v lasti vseh državljanov, zato gre vsekakor za osebe, ki so za slovensko javnost, prav zaradi svojega položaja, pomembne in bi jih v tem kontekstu morali opredeliti kot javne osebe. Njihove odločitve bodo namreč vplivale na delovanje organa, na njegovo uspešnost in učinkovitost, posledice pa bodo občutili vsi državljani. Glede opredelitve pojma javne osebnosti se Pooblaščenec sklicuje na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), ki je v zadevi Van Hannover v. Nemčija, med drugim določilo 3 kategorije javnih osebnosti, ki so upravičene pričakovati različen obseg varstva zasebnosti:
- javne osebnosti "par excellence" (najbolj znane in izpostavljene osebe) – najožji krog varstva zasebnosti;
- relativne javne osebnosti (manj znane, a »javne« osebe)
- ostali posamezniki – najširši krog varstva zasebnosti (ostali posamezniki).
V obravnavanem primeru po oceni Pooblaščenca predsednik in člani uprave organa nedvomno sodijo med relativne javne osebnosti, kar pomeni, da lahko utemeljeno pričakujejo, da je njihova zasebnost zmanjšana v delu, ki je povezan z zasedbo delovnih mest v državni družbi, v konkretnem primeru predvsem z izpolnjevanjem pogojev za zasedbo omenjenih delovnih mest. Že nekaj let se govori o gospodarski krizi, na kar niso imuna niti podjetja v državni lasti. Zato je v tem obdobju še posebej pomembna strokovnost in izkušnje ljudi, ki vodijo tovrstne družbe, da bi omogočili njihovo kakovostno upravljanje. Prav zato se mora po oceni Pooblaščenca v konkretnem primeru pravica do varstva osebnih podatkov posameznikov, ki takšna delovna mesta zasedajo, v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnih mest, objavljenih v javnem razpisu, umakniti javnemu interesu, ki v tem primeru prevlada.
Pogoji za zasedbo delovnega mesta predsednika in članov uprave družbe, objavljeni dne 13.7.2012, so bili:
- Najmanj univerzitetna izobrazba ustrezne smeri,
- Najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ali v organih upravljanja,
- Znanje računalništva,
- Znanje tujega jezika,
- Sposobnost za vodenje,
- Organizacijske in komunikacijske sposobnosti,
- Samoiniciativnost,
- Sposobnost dela v timu,
- Pogajalske sposobnosti.
Kandidati so bili dolžni priložiti tudi videnje razvoja družbe in izjave o nekaznovanosti.
V konkretnem primeru bi prepoved razkritja takšnih osebnih podatkov onemogočala nadzor javnosti nad tako občutljivim področjem, kot je imenovanje posameznikov na najvišja delovna mesta v družbah v 100 % lasti države. Odprtost podatkov glede strokovnosti, zahtevane izobrazbe, izkušenj in vizije delovanja družbe, po mnenju Pooblaščenca, vsekakor pripomorejo zlasti k večji odgovornosti države do državljanov in do transparentne politike, ki jo država izvaja na področju kadrovanja v družbah v lasti države.
Pooblaščenec ocenjuje, da javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov iz postopka javnega razpisa za prosta delovna mesta predsednika in članov uprave organa, iz katerih izhaja izpolnjevanje razpisnih pogojev, na podlagi katerih so bili posledično imenovani, nedvomno pretehta nad interesom konkretnih posameznikov za omejitev dostopa do zahtevanih dokumentov. Po mnenju Pooblaščenca ima namreč javnost upravičen interes izvedeti, na kakšen način država izvaja politiko na področju kadrovanja v družbah v 100 % lasti države in katere kvalitete, znanja in izkušnje država, preko nadzornega sveta družbe, šteje kot odločilne pri izbiri za zasedbo najbolj odgovornih delovnih mest.
Na koncu Pooblaščenec še pojasnjuje, da ni potrebe, da se s testom interesa javnosti odpirajo tudi osebni podatki, ki z imenovanjem na delovno mesto predsednika in članov uprave niso v neposredni oz. bistveni zvezi. Gre za podatke o datumu in kraju rojstva, o naslovu bivališča, telefonskih številkah, elektronski pošti, znanju in izkušnjah, ki niso v neposredni zvezi z razpisnimi pogoji, hobiji. Te podatke mora organ ob posredovanju v izreku določene dokumentacije prikriti oziroma se pritožba prosilke, v delu dokumentov, ki neposredno ne izkazujejo izpolnjevanja razpisnih pogojev za zasedbo delovnih mest, zavrne.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan omogočiti vpogled v zahtevane dokumente, pri čemer je iz dokumentov dolžan izbrisati varovane osebne podatke, kot izhaja iz izreka te odločbe. V preostalem delu (t.j. glede varovanih osebnih podatkov) se pritožba prosilke, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljena zavrne.
V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka