Odvetniška pisarna Leben, Miklič, Rozman d.o.o. - Elektro Primorska d.d.
+ -Številka: 090-227/2012/2
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
Pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval kopijo soglasja za priklop elektrike za točno določeno nepremičnino. Pooblaščenec je ugotovil, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ki pa vsebuje tudi varovane osebne podatke določenega posameznika. Te podatke mora organ ob posredovanju dokumenta prosilcu prekriti.
ODLOČBA:
Številka: 090-227/2012/2
Datum: 13. 11. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Odvetniške pisarne LMR, d.o.o., Dunajska cesta 151, Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo družbe Elektro Primorska, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Erjavčeva 22, Nova Gorica (v nadaljevanju organ), z dne 5. 10. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 17. 9. 2012 se ugodi in se izpodbijana odločba organa z dne 5. 10. 2012 delno odpravi in se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo Soglasja za priključitev št. 519259 z dne 2. 4. 2008, pri čemer je organ v dokumentu dolžan prekriti naslednje podatke:
- ime, priimek in naslov uporabnika (v uvodu soglasja, prvem odstavku izreka in prvem odstavku obrazložitve soglasja),
- imeni, priimka in podpisa posameznikov, podpisanih v rubriki »postopek vodil« in »po pooblastilu« na 2. strani soglasja.
2. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 17. 9. 2012 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval kopijo soglasja za priklop elektrike.
Organ je dne 5. 10. 2012 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V odločbi je organ zapisal, da prosilec svoji zahtevi ni priložil pooblastila … za pridobitev zahtevanih informacij javnega značaja.
Organ je nadalje navedel, da informacije (soglasje za priklop električne energije), ki jih zahteva prosilec, vsebujejo osebne podatke, ki so varovani v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1). Osebni podatki se v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če to določa zakon, z zakonom pa mora biti določena možnost osebne privolitve posameznika. Prosilec pa ni pridobil soglasja oz. nima osebne privolitve posameznika za pridobitev zahtevanih informacij. Nadalje je organ v odločbi zapisal, da ima glede na določila 119. in 120. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Ur. l. RS, št. 126/2007, s spremembami in dopolnitvami) uporabnik pravico do vpogleda do podatkov, ki se nanašajo nanj. Druge osebe lahko zahtevajo vpogled v evidence le na podlagi pooblastila uporabnika, ki pa ga prosilec ni priložil. Zahtevane informacije vsebujejo podatke o posamezniku v povezavi s podatki o nepremičnini in priključitvi na elektroenergetsko omrežje. Gre za varovane osebne podatke posameznika, saj za njihovo posredovanje ne obstaja ustrezna zakonska podlaga in izvirajo iz zasebne sfere posameznika.
Zoper odločbo organa z dne 5. 10. 2012, je prosilec pri organu dne 18. 10. 2012 vložil pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da je stališče organa nepravilno. Prosilec ni zahteval od organa, naj mu poda informacijo, ki se nanaša na osebni podatek, ampak je zahteval izročitev kopije soglasja za priklop. Celotno soglasje za priklop pa ne predstavlja osebne informacije, česar organ tudi ne zatrjuje, ampak le navaja, da navedeni dokument vsebuje osebne podatke. Organ bi moral ravnati v skladu s 7. členom ZDIJZ in prosilcu omogočiti dostop tako, da bi iz zahtevanega dokumenta osebne podatke izločil tako, da bi jih prikril in s tem zahtevani dokument anonimiziral ter anonimizirano fotokopijo zahtevanega dokumenta posredoval prosilci. Prosilec še izpostavlja, da je na takšno stališče v več svojih odločbah postavil tudi Pooblaščenec.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V konkretnem primeru je najprej potrebno ugotoviti, da dokument, ki ga prosilec zahteva, obstaja, in sicer gre za Soglasje za priključitev št. 519259, ki ga je organ ob odstopu pritožbe tudi posredoval Pooblaščencu. Zahtevan dokument tako izpolnjuje vse zakonske kriterije za informacijo javnega značaja, kot izhajajo iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ.
V konkretnem primeru ni sporno, da zahtevan dokument vsebuje varovane osebne podatke. Pritožba prosilca se nanaša le na dejstvo, da bi moral organ ob uporabi instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ prosilcu posredovati anonimiziran dokument.
Po pregledu dokumenta, ki je predmet tega pritožbenega postopka, je Pooblaščenec ugotovil, da se v zahtevanem dokumentu nahajajo podatki o konkretnem posamezniku v povezavi s podatki, ki se nanašajo na priključitev določene nepremičnine na elektroenergetsko omrežje. Gre za varovane osebne podatke posameznika, saj za njihovo posredovanje javnosti ne obstaja ustrezna zakonska podlaga, v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ pa takšni podatki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij. Do enake ugotovitve je prišel tudi organ v prvostopenjskem postopku, pri čemer je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, ne da bi se v odločbi opredelil do možnosti uporabe instituta delnega dostopa, kar je tudi glavni očitek prosilca, kot izhaja iz njegove pritožbe.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke, poslovne skrivnosti, informacije, ki bi povzročile motnje za delovanje organa ipd.), ki jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami, v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo. Iz 21. člena Uredbe izhaja, da je podatke, ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa, mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek).
ZDIJZ v 3. točki 6. člena (izjema varstva osebnih podatkov) napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov, Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec ocenjuje, da se v obravnavanem primeru z izvedbo instituta delnega dostopa, torej izbrisom podatkov, ki se nanašajo neposredno na fizično osebo, lahko onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznika. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena, saj se z anonimizacijo izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika. Podatki, ki se nahajajo v dokumentu, zato izgubijo značaj osebnih podatkov, takšen dokument, pri katerem organ s tehniko anonimizacije onemogoči določljivost posameznikov, pa posledično predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Zgolj v izogib nejasnostim Pooblaščenec še pojasnjuje, da je standard določenosti in določljivosti, kot le-ta izhaja iz ZVOP-1, v postopku po ZDIJZ potrebno presojati z vidika javnosti in ne z vidika ožjega kroga oseb, katerim je zaradi posebnih okoliščin lahko znano, na koga se zahtevana informacija javnega značaja nanaša in med katere lahko potencialno spada tudi prosilec.
Pooblaščenec na podlagi navedenega ocenjuje, da so osebni podatki, ki v konkretnem primeru omogočajo identifikacijo v dokumentu navedenih posameznikov, naslednji podatki, ki jih je organ dolžan izbrisati iz zahtevanega dokumenta:
- ime, priimek in naslov uporabnika (v uvodu, prvem odstavku izreka in prvem odstavku obrazložitve soglasja),
- imeni, priimka in podpisa posameznikov, podpisanih v rubriki »postopek vodil« in »po pooblastilu« na 2. strani soglasja (ne gre namreč za javne uslužbence).
Ni pa potrebno organu izbrisati podatka o predsedniku uprave (na drugi strani odločbe), saj gre za zakonitega zastopnika družbe, ki je javno objavljen v evidencah AJPES.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP je Pooblaščenec odločbo organa delno odpravil, in sicer v delu, v katerem jo prosilec izpodbija (glede pridobitve anonimiziranega dokumenta, prosilec se namreč v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke niti ne pritožuje). Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v izreku te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka