Prompt d.o.o. - Mestna občina Maribor
+ -Številka: 090-223/2012/10
Kategorije: Javna naročila, Osebni podatek, Poslovna skrivnost
POVZETEK:Organ je v celoti zavrnil dostop do informacij v zvezi z javnim naročilom »Gradbena ureditev prostorov« izbranega ponudnika NTR Inženiring d.o.o., zaradi varstva poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je stranski udeleženec sicer storil vse potrebno, da bi zavaroval podatke, ki jih je označil kot poslovno skrivnost, vendar pa je v obravnavanem primeru treba ugotoviti tudi, ali zahtevane informacije vsebujejo podatke, ki so javni že na podlagi zakona in ki, po 3. odst. 39. člena ZGD-1, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Pooblaščenec je poudaril, da je bilo v konkretnem postopku javnega naročila merilo za izbor ponudnika sicer res le najnižja cena, vendar pa se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje ostalih pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ter ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Po oceni Pooblaščenca za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predloženih ponudb, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
ODLOČBA:
Številka: 090-223/2012/10
Datum: 18. 1. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi podjetja PROMPT d.o.o., Poslovna cona A16, 4208 Šenčur (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 09002-4/2012 z dne 14.9.2012 Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba št. 09002-4/2012 z dne 14.9.2012 Mestne občine Maribor delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov iz ponudbe izbranega ponudnika NTR Inženiring d.o.o., v postopku javnega naročila »Gradbena ureditev prostorov« št. JN6475/2012, z dne 15. 6. 2012 ter JN6849/2012, z dne 26. 6. 2012:
- Certifikati Pregled po standardih in državah (str. 145-146),
- Izjava o skladnosti (str. 147-148),
- Certifikat (str. 149),
- Strehe in fasade tehnična dokumentacija (str. 150 - 216),
- Naprava dvignjenega poda za sistemski prostor tehnična dokumentacija (str. 238 – 243, 251 – 283),
- Certifikati (str. 244 – 250),
- Diesel električni agregat tehnična dokumentacija (str. 284 – 287),
- Statična naprava za brezprekinitveno napajanje – UPS sistem tehnična dokumentacija (str. 288 – 343),
- Zaprta zračna kabelska korita za komunikacijsko ožičenje tehnična dokumentacija (str. 345 – 351),
- Komunikacijsko ožičenje – večrodovne optične povezave tehnična dokumentacija (str. 352 – 355),
- Komunikacijsko ožičenje – Ethernet Cat6A povezave tehnična dokumentacija (str. 356, 358 – 369),
- Certifikata (str. 357, 370),
- Sistemske in komunikacijske omare tehnična dokumentacija (str. 371 – 373, 375 - 399),
- Certifikat (str. 374),
- CNS sistem tehnična dokumentacija (str. 400 – 409),
- Programska oprema SCADA tehnična dokumentacija (str. 410 – 447),
- Centralna sinoptična konzola tehnična dokumentacija (str. 448 – 450),
- Sistem avtomatskega javljanja požara tehnična dokumentacija (str. 451, 453 – 455),
- Sistem javljanja vloma tehnična dokumentacija (str. 456 – 464),
- Certifikati in izjave o skladnosti (str. 465 – 477),
- Sistem video nadzora tehnična dokumentacija (str. 482 – 489),
- Certifikati in izjave o skladnosti (str. 479 – 481),
- Hladilna naprava za tehnično hlajenje tehnična dokumentacija (str. 490 - 514),
- Stabilna gasilna naprava s sistemom zgodnjega javljanja požara tehnična dokumentacija (str. 515, 517 – 520, 531 - 532, 541-542),
- Certifikati in izjave o skladnosti (str. 521 – 530, 533 – 540),
- Potrdila (str. 543-544), s tem, da je organ dolžan na obeh straneh prekriti: ime in priimek, datum in kraj rojstva, identifikacijske številke pooblaščenih inženirjev, evidenčno številko potrdila,
- Referenčna potrdila ponudnika (str. 33 - 37, 39 - 43, 45, 46, 48 - 51), s tem, da je organ dolžan
na straneh 34-37, 40-43, 46, 49-51 prekriti kontaktne osebe za preverjanje te reference pri investitorju: ime in priimek, elektronska pošta, telefonska številka;
- Referenčna potrdila za osebe (str. 52 – 68), s tem, da je organ dolžan:
• na strani 53 prekriti imena in priimke ter identifikacijske številke pooblaščenih inženirjev,
• na strani 54-56 prekriti imena in priimke, evidenčne številke, identifikacijske številke pooblaščenih inženirjev,
• na strani 57 prekriti vse osebne podatke, pri izobrazbi vse, razen zadnje alineje, celotne delovne izkušnje,
• na strani 59 prekriti vsa dodatna znanja,
• na strani 60 prekriti celotno stran, razen pri izobrazbi se ne prekrije šeste in sedme vrstice tretje alineje (alineje označene s kvadratki) in celotne četrte (zadnje) alineje,
• na strani 61prekriti celotno stran,
• na strani 62 prekriti vse do najpomembnejši projekti in reference,
• na strani 64 prekriti objave in strokovne prispevke ter dodatno izobrazbo in funkcionalna znanja,
• na strani 65 prekriti celotno stran,
• na strani 66 prekriti celotno stran, razen pri izobrazbi se ne prekrije šeste in sedme vrstice pete alineje (alineje označene s kvadratki) in šeste (zadnje) alineje,
• na strani 67 prekriti vse do najpomembnejši projekti in reference,
• na strani 68 prekriti celotno stran.
- Reference za odgovornega vodjo del (str. 70 - 75) s tem, da je organ dolžan:
• na strani 70 prekriti ime in priimek, identifikacijsko številko pooblaščenega inženirja, naslov, datum in kraj rojstva,
• na strani 72 prekriti imen in priimek, evidenčno številko, identifikacijsko številko pooblaščenega inženirja,
• na strani 73 prekriti vse osebne podatke, pri izobrazbi vse razen zadnje alineje, celotne delovne izkušnje
• na strani 75 prekriti vsa dodatna znanja.
2. V delu, v katerem je prosilec zahteval:
- Tloris predlagane ureditve (str. 141-144),
- Tloris, sistem avtomatskega javljanja požarov (stran 452),
- Tloris, stabilna gasilna naprava s sistemom zgodnjega javljanja požarov (stran 516),
- Načrt IT Center – gradbena ureditev sobe, julij 2012 (str. 217 – 236),
- in varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanih dokumentih v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe prekriti,
se pritožba zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 20. 8. 2012 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v zvezi z javnim naročilom »Gradbena ureditev prostorov« št. JN6475/2012 z dne 15. 6. 2012 ter JN6849/2012 z dne 26. 6. 2012. Zahteval je fotokopije ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika NTR Inženiring d.o.o., in sicer:
- Celotno tehnično dokumentacijo,
- Referenčna potrdila ponudnika,
- Vse certifikate oseb/podjetij, s katerimi se dokazuje tehnična/kadrovska usposobljenost ponudnika in njihovih podizvajalcev.
O zahtevi je organ odločil z odločbo z dne 14. 9. 2012, številka: 09002-4/2012, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da meni, da je v tej zadevi izkazan obstoj izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja poslovne skrivnosti, določene v 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da so s strani družbe NTR Inženiring d. o. o. dokumenti, ki so predmet zahteve, označeni kot poslovna skrivnost v skladu z ZGD-1, je potreba po varstvu očitna in bi z razkritjem nastala občutna škoda. Organ je ob tem še poudaril, da je bil družbi PROMPT d. o. o., omogočen vpogled v ponudbo družbe NTR Inženiring d. o. o., ki je bil opravljen dne 16. 8. 2012, v prostorih organa, ob navzočnosti predstavnika organa ter predstavnikov družbe PROMPT d.o.o. in družbe NTR Inženiring d.o.o., kot izhaja iz zapisnika o vpogledu v ponudbo št. 38202-23/2011, št. 24/2012 z dne 16. 8. 2012. Iz citiranega zapisnika tudi izhaja, da so pri vpogledu bili prikriti deli dokumentacije, katere je družba NTR Inženiring d.o.o. označila kot poslovno skrivnost. Družba PROMPT d.o.o. je pri vpogledu zahtevala razkritje delov dokumentacije označene kot poslovna skrivnost, kar je bilo s strani organa in družbe NTR Inženiring d.o.o., zavrnjeno. Prav tako je bila s strani organa in družbe NTR Inženiring d.o.o., zavrnjena zahteva družbe PROMPT d.o.o., po razkritju tehnične dokumentacije, referenčnih potrdil za dokazovanje sposobnosti in certifikatov za dokazovanje kadrovske sposobnosti. Vse zahtevane dokumente je družba NTR Inženiring d.o.o. označila kot poslovno skrivnost.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 3. 10. 2012 pri organu vložil pritožbo. Pri tem je navedel, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi organ njegovo zahtevo za pridobitev informacije javnega značaja sploh posredoval družbi NTR Inženiring d.o.o., zaradi česar je prosilec onemogočen v podajanju ugovorov zoper stališča NTR Inženiring d.o.o. Če pa je organ to storil, pa prosilca s stališčem NTR Inženiring d.o.o. ni seznanil in mu tudi ni omogočil možnosti, da bi se izjavil o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe. Prvostopenjski organ je torej v nasprotju z določbami 237. člena ZUP onemogočil pritožniku pojasniti, zakaj, glede na določbe ZDIJZ, dokumentov, ki jih NTR Inženiring d.o.o. šteje za poslovno skrivnost, ni mogoče obravnavati kot poslovno skrivnost, ne po subjektivnem, ne po objektivnem kriteriju iz 39. člena ZGD-1. Ponudnik v postopku javnega naročanja namreč ne more enostransko in samovoljno določati, kateri deli ponudbe so poslovna skrivnost, če pa ponudnik to stori, mora javni naročnik kot prvostopenjski organ ob upoštevanju kriterijev ZDIJZ odločiti, katere dokumente je po določbah 6. člena ZDIJZ potrebno šteti kot poslovno skrivnost ponudnika, ki je ni mogoče razkriti, tako da se stranki prepreči vpogled v tak dokument. Če bi prvostopenjski organ pozval prosilca, naj se o stališčih NTR Inženiring d.o.o. izjasni, bi pri svojem odločanju lahko upošteval tudi mnenje prosilca in bi lahko pretehtal in pravilno odločil, katera dokumentacija v ponudbi ni informacija javnega značaja, ki je prvostopenjski organ ne sme razkriti. Če prvostopenjski organ bistveno krši pravila postopka, njegova odločitev ne more biti zakonita in je že zaradi tega razloga treba njegovo odločitev razveljaviti. Prosilec je opozoril, da, kot je razvidno iz priloženega zapisnika vpogleda, je na vpogledu v ponudbeno dokumentacijo organ (naročnik) zgolj zapisal, da je NTR Inženiring d.o.o. označil dele ponudbe kot poslovno skrivnost. Prosilec sklepa o določitvi poslovne skrivnosti ni videl, organ pa mu ga tudi ni vročil, zato izpodbijane odločitve sploh ni mogoče preizkusiti. Prosilec se je ob tem skliceval tudi na prakso Pooblaščenca, glede dostopa do referenčnih poročil in certifikatov ter tehnične dokumentacije.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 16. 10. 2012, št. 09002-4/2012 poslal v odločanje Pooblaščencu.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi izbranega ponudnika NTR Inženiring d.o.o. čigar dokumenti so predmet presoje, ga je Pooblaščenec, z dopisom št. 090-223/2012/2, z dne 15. 11. 2012, po določilu 43. in 44. člena ZUP, pozval, da se izjasni o tem, ali prijavlja stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevane informacije za njega predstavljajo katero izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako je Pooblaščenec, z dopisom z dne 2.1.2013, št. 090-223/2012/6, pozval v postopek podizvajalca Varnost Maribor d.d. Družba NTR Inženiring d.o.o. je odgovorila z dopisom z dne 26.11.2012 in priglasila stransko udeležbo. Varnost Maribor d.d. je odgovorila z dopisom z dne 9.1.2013, da ne vstopa v postopek kot stranski udeleženec. Kot podizvajalec družbe NTR Inženiring d.o.o. se je zavezala k varovanju zaupnih podatkov, zato je predlagala, da se informacije pridobi neposredno od družbe NTR Inženiring d.o.o.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec v prostorih organa opravil ogled in camera dne 30.11.2012.
Pooblaščenec je v skladu z 9. členom ZUP odgovor stranskega udeleženca NTR Inženiring d.o.o. posredoval prosilcu, da se do vsebine opredeli, če meni, da je to potrebno. Prosilec je odgovoril z dopisom z dne 10.1.2013 in navedel, da v celoti zavrača stališče stranskega udeleženca in opozarja, da je sklicevanje na Pravilnik z leta 2008 napačno, saj slednji ni bil del ponudbe, pisni sklep pa ne sme veljati za nazaj.
Pritožba je delno utemeljena.
V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz pritožbe, je prosilec v njej izrecno izpodbijal zavrnilni del izpodbijane odločbe, ker mu organ ni omogočil dostopa do v pritožbi navedene dokumentacije v zvezi z javnim naročilom »Gradbena ureditev prostorov« št. JN6475/2012 z dne 15. 6. 2012 ter JN6849/2012 z dne 26. 6. 2012.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 30.11.2012 v pristojnosti pooblaščene osebe pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP. Organ je pojasnil, da s sklepom o varovanju poslovne skrivnosti družbe NTR Inženiring ne razpolaga in ga od ponudnika tudi ni zahteval. Organ je namreč zahtevo zavrnil, ker je bila ponudbena dokumentacija označena kot poslovna skrivnost. Prav tako organ ponudnika ni pozival v stransko udeležbo, ker je zahtevo v celoti zavrnil, zato je ocenil, da s tem ne posega v pravice ponudnika. Ponudnik je nastopal kot ponudnik s podizvajalcem. Organ je pojasnil, da je bila celotna tehnična dokumentacija, ki jo je priložil ponudnik, pogoj in predstavlja strani od 141 - 544 ponudbe izbranega ponudnika. Prav tako so bile pogoj javnega naročila vse reference. Referenčna potrdila ponudnika so na straneh 33, 34, 35, 36, 37, 39, 40, 41, 42, 43, 45, 46, 48, 49, 50 in 51 ponudbe izbranega ponudnika. Referenčna potrdila za osebe pa na straneh 53, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67 in 68 ponudbe izbranega ponudnika. Reference za odgovornega vodjo del obsegajo 70,71, 72, 73, 74 in 75 strani iz ponudbe izbranega ponudnika. Glede vseh certifikatov oseb/podjetij, s katerimi se dokazuje tehnična/kadrovska usposobljenost ponudnika in njihovih podizvajalcev je organ pojasnil, da so vsi certifikati del tehnične dokumentacije, in sicer so na koncu vsakega sklopa, označenega kot »-3-», kot izjave o skladnosti in certifikati. Ta del obsega strani 521 – 530, 533 – 540, 479 – 481, 465 – 477, 374, 357, 370, 244 – 250 in 145 – 149 ponudbe izbranega ponudnika.
Pooblaščenec na podlagi pojasnila organa ugotavlja, da organ ne zanika obstoja zahtevanih informacij. Ker organ z zahtevanimi informacijami tudi razpolaga in jih je posredoval Pooblaščencu, prav tako pa sodijo v delovno področje organa, saj so bile pridobljene v postopku javnega naročanja, pomeni, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi glede zavrnitve dostopa do zahtevanih informacij skliceval na obstoj izjeme iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop in so predmet presoje Pooblaščenca, predstavljajo zatrjevano izjemo.
Stranski udeleženec NTR Inženiring d.o.o. je v priglasitvi stranske udeležbe poudaril, da je dne 15.04.2008 sprejel Pravilnik o varovanju zaupnih podatkov in poslovnih skrivnosti (v nadaljevanju: Pravilnik). V zvezi z zahtevano dokumentacijo, ki jo je stranski udeleženec označil kot poslovno skrivnost, izpostavlja sledeča dejstva in okoliščine: Pojem poslovne skrivnosti se v postopkih javnega naročanja uporablja v skladu z opredelitvijo ZGD-1, saj je za javno naročanje aktualno varstvo poslovne skrivnosti ponudnikov, ki so gospodarski subjekti. Stranski udeleženec je v skladu s sprejetim Pravilnikom, kot poslovno skrivnost določil zahtevane podatke, pri čemer gre navedeno šteti za pisni sklep, v skladu s 1. odst. 39. čl. ZGD-1. Ker gre v primeru zahtevanih informacij za poslovno skrivnost v objektivnem smislu, morajo te informacije, poleg pogodbenih partnerjev stranskega udeleženca, varovati tudi vse tretje osebe, ki se na kakršenkoli način seznanijo s temi informacijami. Prav tako stranski udeleženec poudarja, da ZJN-2 določa, da se za podatke, ki ne služijo neposrednemu dokazovanju izpolnjevanja pogojev in meril iz razpisne dokumentacije, temveč so namenjeni zgolj utemeljitvi vsebine ostalih navedb, javnost ne zahteva oz. ne smejo biti dostopni javnosti. V skladu z navedenim, teorija ter praksa državne revizijske komisije stojita na stališču, da je mogoče npr. dokumente, ki vsebujejo kalkulativne elemente za določitev cene na enoto, označiti kot poslovno skrivnost. Tudi, če ponudnik označi kot poslovno skrivnost dokumente, za katere pa ZJN - 2 zahteva javnost, pa bi moral naročnik njegovo ponudbo, kot nepravilno, izločiti že v fazi odločanja, navedeno pa več ne velja po oddaji naročila oz. kasneje te dokumentacije več ni mogoče označiti kot dokumentacijo, ki ni poslovna skrivnost. Ko naročnik sprejme odločitev o izbranem ponudniku ter izda obvestilo o oddaji javnega naročila (kar pa se je v konkretnem primeru že zgodilo), imajo ponudniki možnost vpogleda v tiste ponudbene dokumente, ki neposredno služijo za dokaz o izpolnjevanju pogojev in meril, ponudniki pa ne smejo imeti možnosti vpogleda v ostale dele ponudbene dokumentacije, ki nosijo oznako poslovna skrivnost. Prav tako pa lahko pomenijo deli ponudbene dokumentacije, ki ne nosijo oznake poslovna skrivnost, zaupno informacijo (oz. objektivni kriterij poslovne skrivnosti po ZGD-1) in jih mora naročnik kot takšne varovati pred vpogledom, seveda ob upoštevanju meril, ki jih določa ZJN - 2, kateri podatki morajo biti javni. Stranski udeleženec se je ob tem skliceval na prakso državne revizijske komisije glede strukture in analize cen, ki jih je potrebno obravnavati kot poslovno skrivnost v smislu določil ZGD-1. V skladu z navedenim stranski udeleženec izrecno izjavlja, da je tehnična dokumentacija, ki vsebuje tehnične rešitve in tehnične parametre predlaganih rešitev; certifikati oseb v zvezi z usposobljenostjo sodelavcev ter podjetij, kakor tudi vse informacija in sredstva, ki niso javno dostopna in so natančno navedena v 3. členu predmetnega Pravilnika, označena kot poslovna skrivnosti in predstavlja izjemo po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je vpogledal v dokumente, ki so predmet presoje, in sicer:
- Tloris predlagane ureditve (str. 141-144),
- Certifikati Pregled po standardih in državah (str. 145-146),
- Izjava o skladnosti (str. 147-148),
- Certifikat (str. 149),
- Strehe in fasade tehnična dokumentacija (str. 150 - 216),
- Načrt IT Center – gradbena ureditev sobe, julij 2012 (str. 217 – 236),
- Naprava dvignjenega poda za sistemski prostor tehnična dokumentacija (str. 238 – 243, 251 – 283),
- Certifikati (str. 244 – 250),
- Diesel električni agregat tehnična dokumentacija (str. 284 – 287),
- Statična naprava za brezprekinitveno napajanje – UPS sistem tehnična dokumentacija (str. 288 – 343),
- Zaprta zračna kabelska korita za komunikacijsko ožičenje tehnična dokumentacija (str. 345 – 351),
- Komunikacijsko ožičenje – večrodovne optične povezave tehnična dokumentacija (str. 352 – 355),
- Komunikacijsko ožičenje – Ethernet Cat6A povezave tehnična dokumentacija (str. 356, 358 – 369),
- Certifikata (str. 357, 370),
- Sistemske in komunikacijske omare tehnična dokumentacija (str. 371 – 373, 375 - 399),
- Certifikat (str. 374),
- CNS sistem tehnična dokumentacija (str. 400 – 409),
- Programska oprema SCADA tehnična dokumentacija (str. 410 – 447),
- Centralna sinoptična konzola tehnična dokumentacija (str. 448 – 450),
- Sistem avtomatskega javljanja požara tehnična dokumentacija (str. 451 – 455),
- Sistem javljanja vloma tehnična dokumentacija (str. 456 – 464),
- Certifikati in izjave o skladnosti (str. 465 – 477),
- Sistem video nadzora tehnična dokumentacija (str. 482 – 489),
- Certifikati in izjave o skladnosti (str. 479 – 481),
- Hladilna naprava za tehnično hlajenje tehnična dokumentacija (str. 490 - 514),
- Stabilna gasilna naprava s sistemom zgodnjega javljanja požara tehnična dokumentacija (str. 515 – 520, 531 - 532, 541-542),
- Certifikati in izjave o skladnosti (str. 521 – 530, 533 – 540),
- Potrdila (str. 543-544),
- Referenčna potrdila ponudnika (str. 33 - 37, 39 - 43, 45, 46, 48 - 51),
- Referenčna potrdila za osebe (str. 53, 57 - 68),
- Reference za odgovornega vodjo del (str. 70 - 75).
Pooblaščenec ugotavlja, da so vsi dokumenti označeni z oznako »poslovna skrivnost«. To pomeni, da je bil organ ob prejemu zahtevane dokumentacije nedvomno seznanjen z voljo ponudnika, da dokumente iz ponudbe obravnava kot poslovno skrivnost. Pri tem samo dejstvo, da ponudnik ni priložil tudi konkretnega sklepa, ne more biti razlog, da se dokumentov ne bi moglo obravnavati kot poslovno skrivnost, saj je bil ponudnik že z označitvijo dokumentov za zaupne dovolj jasen, katere informacije želi varovati kot svojo poslovno skrivnost, kar je namen subjektivnega kriterija varovanja poslovne skrivnosti. ZGD-1 je namreč v prvem odst. 39. čl. omogočil družbi, da ta sama, s svojim aktom (kot akt lahko smiselno štejemo tudi označitev dokumentov, op. Pooblaščenca) in s svojo voljo, kot poslovno skrivnost označi katerekoli podatke in na takšen način poskrbi za njihovo varnost. Tudi v razpisni dokumentaciji je organ v XXI. točki napisal, da bo varoval tisto dokumentacijo, ki bo upravičeno nosila oznako zaupno. Kot izhaja iz predložene dokumentacije, je stranski udeleženec Pooblaščencu ob priglasitvi stranske udeležbe predložil tudi sklep o varovanju poslovne skrivnosti z dne 15.4.2008, v katerem je v 3. členu navedeno, da se kot poslovna skrivnost štejejo: tehnične rešitve, parametri, informacije o ponujeni opremi, certifikati, usposobljenosti, razčlenjene ponudbe, referenčne izjave strank in opisi referenčnih rešitev itd...).
Pooblaščenec meni, da je stranski udeleženec v konkretnem primeru sicer storil vse potrebno, da bi zavaroval podatke, ki jih je označil kot poslovno skrivnost, vendar pa je v obravnavanem primeru treba ugotoviti tudi, ali zahtevane informacije vsebujejo podatke, ki so javni že na podlagi zakona in ki, po 3. odst. 39. člena ZGD-1, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. V zadnjem odstavku 39. člena ZGD-1 namreč napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Ker v obravnavanem premeru prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2), je potrebno primarno ugotoviti, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZJN-2. Temeljna načela (5.-10. člena) tega zakona zagotavljajo javnost javnih naročil, tako splošni, kot tudi posebnim javnostim (npr. na javnem razpisu neuspelim ponudnikom), nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Postopki javnih naročil morajo biti pregledni (transparentni), s tem pa je povezana tudi zahteva po javnosti (publiciteti). Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v pogodbi, sklenjeni na podlagi postopka javnega naročila. ZJN-2 torej zaradi načela transparentnosti izrecno določa javnost nekaterih dokumentov, zato izjema poslovne skrivnosti zanje, ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki je tudi pomemben za opredelitev poslovne skrivnosti, ne pride v poštev. Ne glede na možnost varovanja podatkov kot poslovne skrivnosti, so v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2 vselej javni naslednji podatki: količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Poleg tega Pooblaščenec poudarja, da gre v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
V razpisni dokumentaciji javnega naročila je v XIV. točki kot merilo za izbiro najugodnejše ponudbe določena najnižja cena. V XI. točki pa so določeni obvezni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki:
1.a) Seznam referenc ponudnika oz. izvajalcev v skupnem nastopu v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe (obrazec 6/1)
Izkušnje ponudnika z načrtovanjem tehnologije: ponudnik mora imeti izkušnje z načrtovanjem oskrbne infrastrukture primerljivih IT centrov. Tako mora imeti ponudnik najmanj 2 potrjeni referenci z načrtovanjem oskrbne infrastrukture IT. Ponudnik mora ponudbi kot dokazilo izpolnjevanja pogoja priložiti: seznam referenc,
s strani naročnikov potrjene posamezne referenčne izjave z opisom vsebine načrtov in tehničnih rešitev v načrtih ter letom končanja.
- Izkušnje ponudnika z izvedbo projektov ureditve tehnologije: ponudnik mora imeti izkušnje s postavitvijo oskrbne infrastrukture primerljivih sistemov tehnologije in oskrbne infrastrukture. Tako mora imeti ponudnik najmanj 2 potrjeni referenci v zadnjih dveh letih z izgradnjo oz. dobavo in postavitvijo oskrbne infrastrukture tehnoloških centrov za IT. Ponudnik mora ponudbi kot dokazilo izpolnjevanja pogoja priložiti: seznam referenc,
s strani naročnikov potrjene posamezne referenčne izjave z opisom izvedenih projektov in tehničnih rešitev v projektih ter letom končanja.
Izkušnje ponudnika z izvedbo varnih sob: ponudnik mora imeti izkušnje s postavitvijo sistemskih prostorov – varnih sob, ki so izvedene z enako tehnologijo in enakimi modeli, kot je ponujena v ponudnikovi ponudbi. Ponudnik mora imeti najmanj 1 potrjeno referenco za postavitev varnega sistemskega prostora – varne sobe v modularni izvedbi. Ponudnik mora ponudbi kot dokazilo izpolnjevanja pogoja priložiti: s strani naročnika potrjeno referenčno izjavo z opisom izvedenega projekta, modela varne sobe in tehničnih rešitev ter letom končanja.
Izkušnje ponudnika s postavitvijo hladilnih sistemov: ponudnik mora imeti izkušnje s postavitvijo zapore hladne cone med stojalnimi vrstami v IT centru. Tako mora imeti ponudnik najmanj 2 potrjeni referenci v zadnjih dveh letih za postavitev zapore hladne cone med stojalnimi vrstami v IT centru in hlajenjem v zaprti hladni coni.
Ponudnik mora ponudbi kot dokazilo izpolnjevanja pogoja priložiti: seznam referenc, s strani naročnikov potrjene posamezne referenčne izjave z opisom izvedenih projektov in tehničnih rešitev v projektih ter letom končanja.
1.b) Izpolnjevanje kadrovskih pogojev (obrazec 6/2)
Ponudnik mora razpolagati z izkušenimi in certificiranimi strokovnjaki za odgovorno projektiranje oz. izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo, in sicer mora razpolagati najmanj z dvema pooblaščenima inženirjema elektro stroke, ki imata pooblastilo za odgovorno načrtovanje el. in TK sistemov ter praktične izkušnje projekta za ureditev primerljive tehnološke rešitve. Ponudnik mora ponudbi kot dokazilo izpolnjevanja pogoja priložiti:
- seznam odgovornih projektantov,
- življenjepis z navedbo ključnih projektov za vsakega projektanta.
Ponudnik mora razpolagati in navesti odgovornega vodjo del, ki izpolnjuje pogoje iz Zakona o graditvi objektov. Imenovani odgovorni vodja del mora imeti praktične izkušnje z vodenjem del za področje ureditve IT centrov. Navedeni kader bo moral opravljati naloge odgovornega vodje del pri izvajanju javnega naročila.
Ponudnik mora ponudbi kot dokazilo izpolnjevanja pogoja priložiti:
podatki o odgovornem vodju del,
dokazila, da je odgovorni vodja del pooblaščen za vodenje del na zahtevnih objektih,
življenjepis imenovanega odgovornega vodje del, iz katerega je razvidno, da izpolnjuje zgoraj navedene pogoje,
seznam njegovih referenc.
Pooblaščenec opozarja še na odločbo Državne revizijske komisije (v nadaljevanju DRKom) št. 018-22/2006-33-554, ki je glede navedenega odločila, da pri presoji, kateri ponudbeni dokumenti so zaupne narave in kateri javni, naročnik ni nujno vezan na izrecno oznako ponudnika. Na eni strani je namreč naročnik dolžan varovati kot zaupne vse tiste ponudbene dokumente, ki sicer niso označeni kot zaupni, a predstavljajo objektivno poslovno skrivnost, na drugi strani pa je dolžan konkurenčnim ponudnikom omogočiti vpogled tudi v tiste ponudbene dokumente, ki jih ponudnik označi za zaupne, vendar vsebujejo podatke, ki so že po zakonu javni ali pa pomenijo kršitev zakona oziroma dobrih poslovnih običajev. DRKom je odločila (že v več primerih), da javnega dela ponudbe ne predstavljajo le tisti podatki, ki so objavljeni ob javnem odpiranju ponudb, temveč tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ter ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo.
Ob primerjavi podatkov, ki jih zahteva prosilec, s podatki, ki predstavljajo pogoje in merilo, Pooblaščenec ugotavlja, da je mogoče določene zahtevane podatke neposredno aplicirati med pogoje in merila oziroma ti dokumenti vsebujejo elemente iz drugega odstavka 22. člena ZJN-2. Pooblaščenec je zato glede določenih dokumentov, ki so predmet pritožbe, ugotovil, da ne morejo biti označeni kot poslovna skrivnost ne po subjektivnem ne po objektivnem kriteriju.
Pooblaščenec poudarja, da je bilo v konkretnem postopku javnega naročila merilo za izbor ponudnika sicer res le najnižja cena, vendar pa se na najugodnejšo ceno ni mogoče opreti, če ponudnik ne izpolnjuje ostalih pogojev, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji in jih je bilo treba dokazati z ustreznimi listinami. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ter ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Po oceni Pooblaščenca za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti tistih podatkov iz predloženih ponudb, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj jih je dopustno razkriti javnosti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost v skladu z načelom transparentnosti možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. Glede na to, da je šlo v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, Pooblaščenec ugotavlja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. Ni mogoče trditi, da bi bilo temu pogoju zadoščeno zgolj ob omogočenem dostopu do ponudnikove izjave, da izpolnjuje vse pogoje. Pooblaščenec dodaja, da je tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010 potrdilo odločitev Pooblaščenca, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika (šlo je za referenčna potrdila), ki izkazujejo zahtevane pogoje javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za porabo javnih sredstev.
Pri pregledu dokumentov, ki so predmet presoje, Pooblaščenec ugotavlja, da so podatki, ki izkazujejo izpolnitev pogojev in merila in s tem vsebujejo elemente iz drugega odstavka 22. člena ZJN-2, vse v povezavi s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, vsebovani na sledečih dokumentih oz. gre za sledeče dokumente:
- Certifikati in izjave o skladnosti: na straneh 521 – 530, 533 – 540, 479 – 481, 465 – 477, 374, 357, 370, 244 – 250 in 145 – 149
Gre za informacije, ki izkazujejo, da je določen proizvod skladen z vsemi predpisi, ki se na ta izdelek nanašajo, zato njihovo razkritje zagotovo ne more poslabšati konkurenčne prednosti stranskega udeleženca na trgu ali mu povzročiti škode. Ravno nasprotno, podatek o tem, da določen proizvod, ki je vključen v ponudbo, ustreza zahtevanim standardom, ne predstavlja zgolj prednosti ponudnika, temveč nujnost in izkazuje, da izdelek izpolnjuje pogoje razpisa. Certifikat odraža kakovostno raven izdelka, skladnost izdelka z normativnimi akti in standardi, v veliki meri pa prispeva tudi k smotrnemu razvoju izdelka, njegovi tržni uveljavitvi ter ekonomičnosti proizvodnje. Zahtevane informacije pripomorejo k zaščiti potrošnikov, varovanju okolja in ne nazadnje, zaščiti dobrega proizvajalca, kar pomeni, da nikakor ni mogoče govoriti o škodi, če so te informacije prosto dostopne. Zakon o standardizaciji (Ur. l. RS št. 59/1999, ZSta-1) v 24. členu določa, da se skladnost proizvoda, procesa ali storitve s SIST lahko potrdi z izjavo o skladnosti, certifikatom o skladnosti ali znakom skladnosti. Izjavo o skladnosti s SIST poda izdajatelj na lastno odgovornost. Glede na navedeno izdajatelj s podpisom jamči za verodostojnost listine oziroma odgovornost, zato tudi ime in priimek podpisnika predstavlja informacijo javnega značaja. Pooblaščenec tudi ocenjuje, da samo dejstvo, da je določen proizvod vključen v tehnično rešitev ponudnika, ne razkriva njegove poslovne skrivnosti, saj ne razkriva podatka o načinu in konkretnem postopku njegove integracije v celotni sistem ponujene tehnične rešitve.
Referenčna potrdila izbranega ponudnika: na straneh 33, 34, 35, 36, 37, 39, 40, 41, 42, 43, 45, 46, 48, 49, 50 in 51.
Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, je bil ključni pogoj, za izpolnjevanje tehnične sposobnosti, prav izkušnja ponudnika, da je že uspešno sodeloval s primerljivimi projekti in tehničnimi rešitvami. Izkušnje je bil izbrani ponudnik zavezan dokazovati s predloženimi referencami. Ob vpogledu v zahtevane dokumente je Pooblaščenec ugotovil, da ti vsebujejo le podatke, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za sodelovanje na javnem razpisu, zato ni mogoče slediti navedbam stranskega udeleženca, da so dokumenti o njegovih referencah v celoti poslovna skrivnost. Pooblaščenec se strinja, da iz teh dokumentov izhaja, s katerimi strankami sodeluje stranski udeleženec, na katerih objektih je opravljal dela, storitve, vendar je treba vedeti, da gre za konkuriranje na javnem naročilu, kjer se porabljajo javna sredstva in je naročnik, ki je reference podpisal, vedel, da podpisuje reference za ponudnika, ki bo konkuriral na javnem naročilu. Zato pričakovanje, da bo varovan podatek, da je/je bil sam pogodbeni partner ponudnika, ni več utemeljeno. Pooblaščenec torej ocenjuje, da v konkretnem primeru reference dokazujejo izpolnjevanje pogojev, da je ponudnik sposoben izpeljati oziroma izvesti razpisano javno naročilo, zato slednje ne morejo biti označene kot poslovna skrivnost. Pooblaščenec ob tem dodaja, da z razkritjem informacij o referencah, stranskemu udeležencu ne more nastati občutna škoda. Ravno nasprotno, reference dokazujejo, da je določeno podjetje sposobno določeno delo opraviti oziroma, da ga je že opravilo, kar pomeni, da je vredno zaupanja. Z vidika konkurenčnega položaja na trgu predstavlja podatek oziroma informacija o referencah pozitiven kazalnik, neke vrste priporočilo, da podjetje na trgu deluje dobro oziroma, da uspešno sodeluje tudi z drugimi podjetji. Zato dejstvo, da ima podjetje reference, predstavlja za družbo prednost na trgu, ne pa škodo. Kljub navedenemu, pa je potrebno pri postavljanju meje javnosti podatkov referenc, vsak primer obravnavati ločeno (case by case), saj prav zaradi različnih in pogosto zelo izčrpnih zahtev organov pri izpolnjevanju referenčnih obrazcev javnih naročil, enoznačen odgovor ni mogoč. V obravnavanem primeru so bila v danem primeru predmet reference samo tista dela, ki so bila že zaključena, zato javnost podatka ne more več vplivati na samo izvedbo posla, posledično pa tudi ne na prevzemanje poslov. Sama izvedba določenega dela seveda nikoli ni zagotovilo, da bo poslovno sodelovanje trajalo tudi v bodoče, pomembna je kakovost dela, višina cene, tudi reference, ipd. S tem se ustvarja konkurenca oziroma prizadevanje, kdo bo na trgu boljši. Glede na navedeno ti dokumenti predstavljajo izkazovanje obveznega pogoja in glede na dejstvo, da gre za izbranega ponudnika, reference že na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo prosto dostopno informacijo. Omenjeni dokumenti utegnejo v določenem delu predstavljati izjemo varstva osebnih podatkov, kar pa bo Pooblaščenec obravnaval v nadaljevanju.
Referenčna potrdila za osebe na straneh 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67 in 68 ter potrdila na strani 543 in 544
Pooblaščenec ugotavlja, da je bil glede kadrovskih pogojev ponudnik zavezan dokazati, da razpolaga z izkušenimi in certificiranimi strokovnjaki, in sicer mora razpolagati najmanj z dvema pooblaščenima inženirjema elektro stroke, ki imata pooblastilo za odgovorno načrtovanje el. in TK sistemov ter praktične izkušnje projekta za ureditev primerljive tehnološke rešitve. Zahtevani pogoji izhajajo iz ponudbene dokumentacije z oznako 6.5, in sicer: Izjava (stran 53), vpogled v imenik pooblaščenih inženirjev (strani 54-56), življenjepisi z izobrazbo, projekti in reference (strani 57-68), zato te podatki nikakor ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, in jih je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Preostali podatki na dokumentih niso opredeljeni kot obvezni pogoj in torej ni zadržkov, da jih stranski udeleženec ne bi smel označiti kot poslovno skrivnost. Glede na navedeno je organ dolžan upoštevaje 7. člen ZDIJZ prosilcu omogočiti seznanitev z dokumentacijo na omenjenih straneh, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Prav tako omenjeni dokumenti utegnejo v določenem delu predstavljati izjemo varstva osebnih podatkov, kar pa bo Pooblaščenec obravnaval v nadaljevanju.
Reference za odgovornega vodjo del obsegajo strani 70 - 75
Iz razpisne dokumentacije izhaja, da mora ponudnik razpolagati in navesti odgovornega vodjo del, ki izpolnjuje pogoje iz Zakona o graditvi objektov. Imenovani odgovorni vodja del mora imeti praktične izkušnje z vodenjem del za področje ureditve IT centrov. Omenjene zahteve je ponudnik moral izpolniti, da je izpolnil pogoje, objavljene v javnem naročilu. Zahtevani pogoji izhajajo iz imenovanja in podatkov o odgovornem vodju del, seznam referenc odgovornega vodje del, vpogled v imenik pooblaščenih inženirjev ter življenjepisa glede izobrazbe in referenc (strani 70- 75), zato te podatki nikakor ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, in jih je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Preostali podatki na dokumentih niso opredeljeni kot obvezni pogoj in torej ni zadržkov, da jih stranski udeleženec ne bi smel označiti kot poslovno skrivnost. Glede na navedeno je organ dolžan, upoštevaje 7. člen ZDIJZ, prosilcu omogočiti seznanitev z dokumentacijo na omenjenih straneh, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Prav tako omenjeni dokumenti utegnejo v določenem delu predstavljati izjemo varstva osebnih podatkov, kar pa bo Pooblaščenec obravnaval v nadaljevanju.
Tehnična dokumentacija
- Strehe in fasade tehnična dokumentacija (str. 150 - 216),
- Naprava dvignjenega poda za sistemski prostor tehnična dokumentacija (str. 238 – 243, 251 – 283),
- Diesel električni agregat tehnična dokumentacija (str. 284 – 287),
- Statična naprava za brezprekinitveno napajanje – UPS sistem tehnična dokumentacija (str. 288 – 343),
- Zaprta zračna kabelska korita za komunikacijsko ožičenje tehnična dokumentacija (str. 345 – 351),
- Komunikacijsko ožičenje – večrodovne optične povezave tehnična dokumentacija (str. 352 – 355),
- Komunikacijsko ožičenje – Ethernet Cat6A povezave tehnična dokumentacija (str. 356, 358 – 369),
- Sistemske in komunikacijske omare tehnična dokumentacija (str. 371 – 373, 375 - 399),
- CNS sistem tehnična dokumentacija (str. 400 – 409),
- Programska oprema SCADA tehnična dokumentacija (str. 410 – 447) ,
- Centralna sinoptična konzola tehnična dokumentacija (str. 448 – 450),
- Sistem avtomatskega javljanja požara tehnična dokumentacija (str. 451, 453 – 455),
- Sistem javljanja vloma tehnična dokumentacija (str. 456 – 464),
- Sistem video nadzora tehnična dokumentacija (str. 482 – 489),
- Hladilna naprava za tehnično hlajenje tehnična dokumentacija (str. 490 - 514),
- Stabilna gasilna naprava s sistemom zgodnjega javljanja požara tehnična dokumentacija (str. 515,517 – 520, 531 - 532, 541-542).
Pooblaščenec ugotavlja, da gre za tehnično dokumentacijo v obliki prospektov, ki je prosto dostopna na svetovnem spletu, kar pomeni, da je namenjena obveščanju širše javnosti o tehničnih rešitvah, ki jih podjetja ponujajo. Zato že pojmovno ne izpolnjuje pogojev poslovne skrivnosti. Dejanska sestavina oziroma značilnost poslovne skrivnosti je namreč ta, da je podatek znan samo določenemu, omejenemu krogu ljudi. Podatek, ki je znan ali dostopen širšemu krogu ljudi, ne more veljati za poslovno skrivnost. Dejstvo, da je ponudnik na tehnične karakteristike, ki jih je v razpisni dokumentaciji zahteval organ, ponudil določeno opremo, pa predstavlja izkazovanje izpolnjevanja razpisnih pogojev, da določena naprava, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, ustreza zahtevam organa. Zato tudi v tem delu na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni mogoče govoriti o poslovni skrivnosti.
Za naslednje dokumente, ki nosijo oznako »POSLOVNA SKRIVNOST«, pa Pooblaščenec ugotavlja, da ne vsebujejo podatkov, ki so po zakonu javni ali podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Prav tako ne predstavljajo merila, hkrati pa ne izkazujejo izpolnitev pogojev, zato ni ovir, da bi bili dokumenti oz. podatki:
- Tloris predlagane ureditve (str. 141-144),
- Tloris, sistem avtomatskega javljanja požarov (stran 452),
- Tloris, stabilna gasilna naprava s sistemom zgodnjega javljanja požarov (stran 516),
- Načrt IT Center – gradbena ureditev sobe, julij 2012 (str. 217 – 236)
na podlagi subjektivnega kriterija varovani kot poslovna skrivnost, zato kot taki predstavljajo izjemo iz druge točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je presojal zahtevane informacije tudi z vidika izjeme varstva osebnih podatkov po tretji točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. V dokumentih:
- Potrdila (str. 543-544): so poleg imen in priimka navedeni datum in kraj rojstva, identifikacijska številka pooblaščenega inženirja, evidenčna številka potrdila;
- Referenčna potrdila ponudnika (str. 33 - 37, 39 - 43, 45, 46, 48 - 51): na vseh so navedene kontaktne osebe za preverjanje te reference pri investitorju: ime in priimek, elektronska pošta, telefonska številka;
- Referenčna potrdila za osebe (str. 53 – 68): imena in priimki, identifikacijska številka pooblaščenega inženirja, evidenčna številka potrdila, rojstni datum, naslov, stan, državljanstvo, izobrazba, ki ni pogoj, delovne izkušnje, dodatna znanja, aktivnosti v prostem času;
- Reference za odgovornega vodjo del (str. 70 - 75): ime in priimek, naslov, rojstni datum in kraj, identifikacijska številka pooblaščenega inženirja, evidenčna številka potrdila, stan, državljanstvo, izobrazba, ki ni pogoj, dodatna znanja.
Glede vseh zgoraj navedenih osebnih podatkov (imena in priimki, identifikacijska številka pooblaščenega inženirja, evidenčna številka potrdila, datum in kraj rojstva, naslov, stan, državljanstvo, izobrazba, ki ni pogoj, delovne izkušnje, dodatna znanja, aktivnosti v prostem času, elektronska pošta, telefonska številka) Pooblaščenec ugotavlja, da so posamezniki na podlagi teh podatkov določljivi, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, saj ni nobene pravne podlage, na podlagi katere bi bili osebni podatki teh oseb javno dostopni. V obravnavanem primeru namreč ne gre za javne uslužbence ali funkcionarje, ki bi bili navedeni v okviru opravljanja delovnega razmerja ali javne funkcije (ki so v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ vselej javni), prav tako iz dokumentacije ne izhaja, da gre za zakonite zastopnike gospodarskih družb, katerih imena in priimki so javni na podlagi Zakona o sodnem registru v povezavi z ZGD-1 (npr. direktor stranskega udeleženca, podizvajalcev). ZVOP-1 v 9. členu določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je z zakonom določeno, da se lahko določeni osebni podatki obdelujejo na podlagi osebne privolitve posameznika. Pooblaščenec bi ob tem poudaril, da glede referenčnih potrdil za strokovnjake in odgovornega vodja del, njihova imena in priimki ne predstavljajo pogoja, pogoj je samo dejstvo, da s tovrstnimi strokovnjaki ponudnik razpolaga, kar se lahko izkaže z delnim dostopom do zahtevane informacije, zato so imena in priimki varovani osebni podatki. Ker v obravnavanem primeru ni pravne podlage za obdelavo, gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato jih je organ dolžan prekriti, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe, pritožba prosilca pa se v tem delu kot neutemeljena zavrne.
Pooblaščenec ocenjuje, da je v konkretnem primeru z institutom delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) mogoče omogočiti dostop do v izreku te odločbe izrecno navedenih dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke.
Pooblaščenec ugotavlja, da v dokumentaciji, ki je predmet zahteve prosilca, ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa v zavrnilnem delu delno odpravil in organu naložil, da je prosilcu dolžan posredovati informacije javnega značaja, ki ne predstavljajo nobene izmed zakonskih izjem, kot je določeno v prvi točki izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe).
V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka