Prosilec - Vrhovno državno tožilsvo
+ -Številka: 090-220/2012/2
Kategorije:
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval odgovore na vprašanja povezana s Politiko pregona. Organ je prosilca napotil na spletno stran, kjer je Politika pregona objavljena in iz katere lahko razbere odgovore na svoja vprašanja. Prosilec s posredovanjem povezave na spletno stran ni bil zadovoljen, saj je zahteval konkretne odgovore. Organ je nato izdal odločbo, v kateri pojasnjuje, da po določbah ZDIJZ kot zavezanec ni dolžan podajat odgovorov na vprašanja in posledično ustvarjati novega dokumenta. Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilca, saj ZDIJZ jasno določa, da mu organ ni dolžan posredovati konkretnih odgovorov, ampak le dokument, iz katerega izhajajo odgovori, ki jih prosilec sam pridobi pri prebiranju dokumenta.
ODLOČBA:
Številka: 090-220/2012/2
Datum: 23. 10. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) in 1. odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. Tu 8/12-62-AL(BŠ)-ad z dne 26. 9. 2012, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva št. Tu 8/12-62-AL(BŠ)-ad z dne 26. 9. 2012 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 12. 7. 2012 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja:
- čas razumnega ravnanja (postopanja) v primeru predloga stranke za izvedbo strokovnega nadzora dela tožilca v skladu s politiko pregona Državnotožilskega sveta in Vrhovnega državnega tožilstva;
- ali politika pregona Državnotožilskega sveta ali Vrhovnega državnega tožilstva vključuje tudi poročanje Generalnega državnega tožilstva Predsedniku Republike Slovenije;
- ali politika pregona Državnotožilskega sveta ali Vrhovnega državnega tožilstva vključuje tudi odgovornost za poročanje Generalnega državnega tožilstva Predsedniku Republike Slovenije.
Organ je dne 31. 8. 2012 prosilcu posredoval dopis v katerem ugotavlja, da se njegova zahteva nanaša na Politiko pregona, ki jo je skladno z veljavnim Zakonom o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/2011, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDT-1) sprejel generalni državni tožilec RS. Veljavna zakonodaja ne predvideva Politike pregona Državnotožilskega sveta RS, res pa je, da ta organ v postopku sprejemanja Politike pregona sodeluje skladno z določbo 145. člena ZDT-1. Ker je veljavna Politika pregona javno dostopna in je objavljena na spletni strani organa (http://www.dt-rs.si/sl/informacije_za_medije/114/), organ prosilca napotuje na omenjeno spletno stran.
Ker je prosilec vztrajal, da želi konkretne odgovore na vprašanja, zastavljena v zahtevi z dne 12. 7. 2012, je organ dne 26. 9. 2012 izdal odločbo, v kateri navaja, da prosilec zahteva razlago dokumenta Politike pregona oziroma zahteva odgovore, ali so okoliščine, ki jih posebej navaja prosilec, v tem dokumentu na ta ali drug način vsebovane, pri čemer organ ugotavlja, da s takšnimi podatki ne razpolaga v obliki, ki bi jo bilo mogoče posredovati prosilcu. Zahtevane podatke je namreč mogoče pridobiti le z branjem konkretnega dokumenta, ki je bil prosilcu že posredovan, torej Politike pregona ter razumevanjem in interpretacijo njegovih določb. Odgovarjanje na zastavljena vprašanja, pa po določbah ZDIJZ ni informacija javnega značaja.
Prosilec je dne 9. 10. 2012 vložila pritožbo zoper odločbo organa, v kateri navaja, da je organ dolžan, v okviru svojih delovnih nalog, stvarno in razumno odgovoriti na zahtevo kateregakoli prosilca, zato zahteva konkretne odgovore na zastavljena vprašanja, da mu ne bo mogel kdorkoli kdaj očitati, da si je informacije iz posredovane spletne strani prilagodil za lastne potrebe.
Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu, jo je ta na podlagi 2. odstavka 239. člena ZUP odstopil organu z dopisom št. 092-194/2012/2 z dne 10. 10. 2012.
Organ je pritožbo prosilca z dopisom št. Tu 8/12-62-AL-ad z dne 15. 10. 2012 odstopil Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja.
Glede na to, da prosilec v pritožbi navaja, da želi konkretne odgovore na zastavljena vprašanja, Pooblaščenec pojasnjuje, da iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oziroma pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument.
Organ je v konkretni zadevi ugotovil, da se vprašanja prosilca v zahtevi z dne 12. 7. 2012 nanašajo na Politiko pregona, ki pa je javno dostopna na spletni strani organa, zato je prosilca tudi napotil na spletno stran, kjer je Politika pregona objavljena in iz katere lahko razbere odgovore na zastavljena vprašanja. Pooblaščenec pojasnjuje, da je organ tako ravnal v skladu z določili ZDIJZ, in sicer v skladu s 5. točko 6. člena ZDIJZ, ki določa, da v kolikor prosilec zahteva informacijo, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidenca, ali na drug način že enostavno javno dostopna, mu organ posreduje le napotilo, kje se informacija nahaja.
V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, da organ ni konkretno odgovoril na vprašanja v zvezi s Politiko pregona, pa Pooblaščenec opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da je organ postopal v skladu z določili ZDIJZ in prosilca napotil na spletno stran, kjer je objavljena Politika pregona in iz katerega prosilec lahko razbere odgovore na zastavljena vprašanja. Pritožba prosilca se tako, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljena zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka