Prosilka - Fakulteta za zdravstvene vede
+ -Številka: 090-218/2012/6
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala izpis iz študentskega iz sistema AIPS o vpisih za prodekanjo za študentska vprašanja. Organ je zahtevo zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov, vendar je Pooblaščenec ugotovil, da je gre v delu, v katerem izpis iz AIPS-a dokazuje status študenta, za informacije, povezane z opravljanjem javne funkcije in zatorej za prosto dostopne podatke ne glede na izjemo varstva osebnih podatkov. Prodekan za študentska vprašanja je namreč član poslovodnega odbora fakultete in v imenu organa izvaja javno funkcijo. Vprašanje njegovega statusa je neposredno povezano (je pogoj) za opravljanje javne funkcije, saj se v primeru, če prodekan za študentska vprašanja izgubi status študenta, lahko predčasno razreši.
ODLOČBA:
Številka: 090-218/2012/6
Datum: 15. 1. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP), 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilka) z dne 1. 10. 2012, zoper odločbo Univerze v Mariboru, Fakultete za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 7104/2012/401-VJ z dne 21. 9. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 1. 10. 2012 zoper odločbo organa št. 7104/2012/401-VJ z dne 21. 9. 2012 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni po prejemu te odločbe posredovati fotokopijo izpisa iz sistema AIPS o vpisih v študijskih letih 2005/2006, 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009, 2009/2010 in 2010/2011 za študentskega funkcionarja (prodekan študent), pri čemer mora prekriti naslednje podatke: vpisno številko, EMŠO, naslov in kraj stalnega prebivališča, program, vrsto in način študija, podatek o sočasnem študiju, izkaznici in ugodnostih. Prav tako dokument ne sme vsebovati datuma diplomiranja prodekanje - študentke.
2. V preostalem delu, v katerem se v skladu s prejšnjo točko prekrijejo varovani osebni podatki, se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 24. 8. 2012 pri organu zahtevala izpis iz sistema AIPS o vpisih v študijskih letih 2005/2006, 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009, 2009/2010 in 2010/2011 za študentskega funkcionarja (prodekan študent) z vpisno številko …... Prosilka je dodala, naj se organ ne sklicuje na to, da so vpisne številke osebni podatki, ker jih masovno objavlja na spletnih straneh, pa tudi študentski funkcionar je financiran iz javnih sredstev, zato morajo biti njegovi podatki javno dosegljivi (informacija javnega značaja).
Organ je izdal odločbo št. 7104/2012/401-VJ z dne 21. 9. 2012, s katero je zavrnil zahtevo prosilke. Organ je namreč ugotovil, da prosilka zahteva podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1). Organ se je skliceval na to, da Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, 32/2012-UPB7, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZVis) v 81. členu določa, katere evidence z osebnimi podatki študentov in vpisanih na študijske programe za izpopolnjevanje, ki jih obdelujejo visokošolski zavodi, vodijo visokošolski zavodi. ZVis določa tudi namen, za katerega visokošolski zavodi obdelujejo evidence, in sicer za potrebe svoje pedagoške in z njo povezane znanstvenoraziskovalne umetniške in strokovne dejavnosti ter knjižničarske dejavnosti. Organ je nadalje pojasnil, da na podlagi ZVOP-1 in Pravilnika o zavarovanju osebnih in zaupnih podatkov št. A11/2006-524 JR (Obvestila UM št. XXIV-9-2006) vodi naslednje zbirke osebnih podatkov študentov: Katalog evidence prijavljenih za vpis in vpisanih študentov, Katalog osebnega kartona, Katalog zapisnika o izpitu in Katalog evidence izdanih dokumentov o končanem dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju. Vpisna številka študenta je po navedbah organa primarni identifikacijski znak, ki služi enostavni in enolični identifikaciji posameznika; vsakemu študentu v času študija pripada samo ena vpisna številka, ki jo dobi pri vpisu na fakulteto in jo "nosi" s seboj do zaključka študija. Zahtevani podatki o vpisih v posameznih študijskih letih za posameznega študenta niso prosto dostopne informacije javnega značaja, saj za njihovo razkritje ni pravne podlage in je zato podana izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi navedenega je organ v celoti zavrnil zahtevo prosilke.
Prosilka je 1. 10. 2012 vložila pritožbo zoper izpodbijano odločbo in navedla, da se zahtevana informacija nanaša na podatke, ki so delno dostopni (ne za vsa leta) na spletnih straneh organa.
Organ je Pooblaščencu dne 17. 10. 2012 odstopil pritožbo prosilke v nadaljnje reševanje, na poziv Pooblaščenca pa je 13. 12. 2012 posredoval zahtevano dokumentacijo. 14. 1. 2013 je organ Pooblaščencu posredoval še sklepe o imenovanju študentke za prodekanjo za študentska vprašanja.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec se je ob pregledu zahtevane dokumentacije (izpis iz sistema AIPS o vpisih v študijskih letih 2005/2006, 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009, 2009/2010 in 2010/2011 za študentskega funkcionarja z vpisno številko 30032850) in uporabo obstoječe zakonodaje ugotovil, da organ deloma ni pravilno uporabil določb materialnega prava.
V konkretnem primeru je sporno, ali so zahtevane informacije opredeljene kot osebni podatki in ali za posredovanje teh podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja obstaja pravna podlaga. Organ je posredovanje dokumentov zavrnil, saj je ugotovil, da gre za osebne podatke, za posredovanje katerih ni pravne podlage oziroma njihovo posredovanje v celoti preprečuje izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Tudi po ugotovitvah Pooblaščenca so podatki, navedeni v izpisu iz sistema AIPS, ki ga je organ posredoval, osebni podatki posameznice. Gre namreč za njeno ime, priimek, naslov stalnega prebivališča, EMŠO, vpisno številko, univerzo, fakulteto in študijski program, vrsto študija, način študija, podatek o sočasnem študiju, izkaznici ter ugodnostih in datum diplomiranja. Vprašanje pa je, ali in za katere osebne podatke obstaja pravna podlaga, da se jih v postopku po ZDIJZ posreduje prosilki.
9. člen ZVOP-1 določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Osebni podatki se v okoliščinah konkretnega primera lahko torej posredujejo prosilki le, če za to obstaja podlaga v zakonu.
Zakonsko podlago je mogoče najti v različnih zakonih, med drugim pa pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov določa tudi sam ZDIJZ. Ta namreč v 3. odstavku 6. člena določa, da se ne glede na morebitne izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja dovoli dostop do informacij, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Gre za t.i. izjemo od izjeme, saj je v primeru izpolnjevanja navedenih pogojev treba posredovati tudi podatke, ki bi bili sicer zavarovani z eno izmed 11 izjem, tudi z izjemo varstva osebnih podatkov. V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da podatek o vpisih posameznika, čeprav je študent prodekan, niso podatki o porabi javnih sredstev. Čeprav bi prodekan študent prejel za svoje delovanje v tej vlogi honorar, sejnine ali druge oblike plačila, vprašanje njegovega vpisa ni povezano s porabo javnih sredstev. Podatek o porabi javnih sredstev bi bil podatek o tem, koliko in za kakšne namene so bila posamezniku izplačana določena sredstva, ki so opredeljena kot javna sredstva, kar pa v konkretnem primeru prosilka ne zahteva.
Vendar pa gre po ugotovitvah Pooblaščenca v obravnavanem primeru pri opravljanju nalog prodekana za študentska vprašanja v okviru organa za opravljanje neke vrste javne funkcije. Pri tem ne gre za javnega funkcionarja v smislu Zakona o funkcionarjih v državnih organih, vendar pa je prodekan študent predstavnik študentov, ki je hkrati predsednik Študentskega sveta fakultete in edini član vodstva fakultete iz vrst študentov (glej 20. člen ZVis, 4. in 42. člen Pravilnika o delovanju in sestavi študentskih svetov št. A19/2005 – 81AH z dne 7. 11. 2005 - v nadaljevanju Pravilnik - in spletno stran Študentskega sveta Univerze v Mariboru: http://ssum.um.si/ss-fakultet/). Statut Univerze Mariboru (uradno prečiščeno besedilo - UPB 10; v nadaljevanju Statut) v 319. členu določa celo, da je po svoji funkciji prodekan za študentska vprašanja član poslovodnega odbora članice. Kot član poslovodnega odbora organa študent prodekan v imenu organa izvaja javno funkcijo, saj (so)odloča o pomembnih vprašanjih v zvezi z delovanjem organa in torej pomaga pri izpolnjevanju poslanstva organa. V ta namen je prodekanu za študentska vprašanja podeljen mandat, in sicer 335. člen Statuta določa, da dekan izmed prispelih kandidatur izbere kandidate za prodekana, o katerih poda Senat članice mnenje; v primeru prodekana, zadolženega za študentska vprašanja, si mora dekan članice pred posredovanjem predloga na Senat članice pridobiti mnenje Študentskega sveta članice. Prodekane imenuje rektor Univerze, na predlog dekana članice in po predhodnem mnenju Senata članice oziroma Študentskega sveta članice za mandatno dobo štirih let. Mandatna doba prodekanov iz vrst študentov traja dve leti, s tem, da je lahko še enkrat imenovan. Pravilnik o delovanju in sestavi študentskih svetov v III. poglavju podrobneje določa način izvolitve prodekana za študentska vprašanja. 337. člen Statuta nadalje določa, da so lahko prodekani predčasno razrešeni iz razlogov, ki so v tem Statutu navedeni za razrešitev rektorja oziroma prorektorjev. 299. člen v povezavi s 337. členom Statuta določa tudi, da je lahko prodekan za študentske zadeve predčasno razrešen med drugim, če izgubi status študenta (5. točka).
Prodekan za študentska vprašanja ima kot član poslovodnega odbora članice mandat, pravico in dolžnost opravljati določene aktivnosti, ki so potrebne za vodenje organa kot celote, torej se na prodekana študenta prenese izvajanje (dela) javne funkcije. Ker je pogoj za imenovanje prodekana študenta status študenta, izguba statusa študenta pa je razlog za razrešitev, je podatek o statusu študenta neposredno povezan z opravljanjem javne funkcije v smislu 3. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je tako ugotovil, da je podatek o statusu študentke - prodekanje za študentska vprašanja v času opravljanja te funkcije prosto dostopna informacija javnega značaja. Iz sklepov o imenovanju izhaja, da je bila prodekanja imenovana na funkcijo v relevantnem obdobju od 24. 7. 2006 do 23. 7. 2008, od 24. 7. 2008 do 23. 7. 2010 ter kot vršilka dolžnosti od 24. 7. 2010 do imenovanja novega prodekana. Za posredovanje podatka o statusu študenta oziroma o vpisu na program fakultete namreč obstaja pravna podlaga. Takšno posredovanje je pravzaprav obvezno, saj je bil tak namen zakonodajalca, ko je določil izjemo od izjeme v 3. odstavku 6. člena. Zaradi zagotavljanja preglednosti in transparentnosti nad pomembnimi zadevami v skupnem interesu, denimo v povezavi z opravljanjem javne funkcije, je potrebno zagotoviti večjo stopnjo javnosti podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije.
Zaradi načela sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1 pa je treba obseg podatkov, za katere obstaja (izjemna) pravna podlaga, razlagati restriktivno. Tako je prosilka upravičena le do tistega dela podatkov iz dokumenta, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije. Takšni podatki so po presoji Pooblaščenca le ime in priimek prodekanje za študentske zadeve ter podatki o tem, v katerem letu je bila študentka vpisana, v kateri letnik je bila vpisana in na kateri matični fakulteti (to pomeni prve tri stolpce v tabeli).
Za razkritje drugih osebnih podatkov posameznice ni pravne podlage in je zato v tem delu treba uporabiti določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema varstva osebnih podatkov) v povezavi s 7. členom ZDIJZ (delni dostop). Izjema varstva osebnih podatkov opredeljuje, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Določba 7. člena ZDIJZ o delnem dostopu pa določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prejšnjega člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Pooblaščenec je zaradi navedenega odločil, da mora organ prosilki posredovati zahtevani dokument (izpis iz sistema AIPS za prodekanjo za študentska vprašanja), na njem pa prekriti naslednje varovane osebne podatke: vpisno številko, EMŠO, naslov in kraj stalnega prebivališča, program, vrsto in način študija, podatek o sočasnem študiju, izkaznici in ugodnostih. Prav tako dokument ne sme vsebovati datuma diplomiranja prodekanje študentke.
Ker je prosilka izrecno izpostavila, da po njenem mnenju vpisne številke niso osebni podatki, saj jih organ tudi masovno objavlja na spletnih straneh, Pooblaščenec poudarja, da vpisne številke so osebni podatki, saj so primarni identifikacijski znak, ki služi enostavni in enolični identifikaciji posameznika - študenta. Vsakemu študentu v času študija pripada samo ena vpisna številka, ki jo dobi pri vpisu na fakulteto in jo "nosi" s seboj do zaključka študija. Bistven pogoj pri opredelitvi določenega podatka za osebni podatek je povezljivost tega podatka s posamezno fizično osebo. 2. točka 6. člena ZVOP-1 namreč določa, da je osebni podatek namreč opredeljen kot katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen; posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se tak osebni podatek nanaša. Posameznik je določljiv, če se ga lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njegovo fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Vpisne številke torej so osebni podatki študentov, za vsako obdelavo osebnih podatkov pa je potrebna pravna podlaga, kot je Pooblaščenec že pojasnil. Pooblaščenec povsem neobvezujoče dodaja, da je za objavo vpisnih številk in ocen na spletnih straneh fakultet mogoče šteti, da obstaja takšna pravna podlaga v 81. členu ZVis, ki v 8. odstavku določa, da se osebne podatke študentov iz evidenc, ki jih opredeljuje 81. člen, visokošolski zavodi obdelujejo za potrebe svoje pedagoške in z njo povezane znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti ter knjižničarske dejavnosti. Obveščanje študentov preko spletne strani ali fizične oglasne deske denimo o rezultatih izpitov z navedbo vpisne številke lahko štejemo za obdelavo za potrebe pedagoške dejavnosti.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena. Organ je v postopku odločanja na prvi stopnji napačno uporabil določbe materialnega prava (3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) oziroma ni uporabil nekaterih določb materialnega prava (3. odstavka 6. člena ZDIJZ in 7. člena ZDIJZ). Skladno z določbo 1. odstavka 252. člena je zato Pooblaščenec delno odpravil odločbo prve stopnje s svojo odločbo in v tem delu sam rešil zadevo - organu je naložil, da najkasneje v roku 31 dni od prejema drugostopenjske odločbe prosilki posreduje izpis iz sistema AIPS o vpisih v študijskih letih 2005/2006, 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009, 2009/2010 in 2010/2011 za študentskega funkcionarja (prodekan študent), pri tem pa mora s tehniko anonimizacije prekriti določene varovane osebne podatke (vpisno številko, EMŠO, naslov in kraj stalnega prebivališča, program, vrsto in način študija, podatek o sočasnem študiju, izkaznici in ugodnostih; prav tako dokument ne sme vsebovati datuma diplomiranja prodekanje študentke).
V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je Pooblaščenec pritožbo prosilke, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka