Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
+ -Številka: 090-217/2012/2
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka
POVZETEK:
Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do dokumentacije, povezane z določenim dokumentom organa. Pooblaščenec je zavrnil pritožbo, ker je ugotovil, da je izjema varstva kazenskega pregona, ki jo je zatrjeval organ, v konkretnem primeru podana. Z razkritjem dokumentov, ki jih zahteva prosilec, bi namreč za izvedbo konkretnega predkazenskega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice širše javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo.
ODLOČBA:
Številka: 090-217/2012/2
Datum: 5. 3. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 6. 10. 2012 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-35/2012/19 (2061-05), z dne 28. 9. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, št. 090-35/2012/19 (2061-02) z dne 28. 9. 2012, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 22. 7. 2012 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval vso spremno ne/uradno dokumentacijo kriminalistov, policije, Ministrstva za notranje zadeve, ki je nastala kot predhodnica dokumenta MNZ št. 230-3/2012-41, z dne 16. 4. 2012 ob 20:47, katerega naj bi podpisal …. Prosilec je zahteval še posredovanje vse spremne dokumentacije po obravnavani zadevi kriminalistov, policije, Ministrstva za notranje zadeve, ki je nastala v času od 20:47 dne 16. 4. 2012 do 17:45 dne 17. 4. 2012.
Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, z odločbo št. 090-35/2012/19 (2061-05), z dne 28. 9. 2012, v obrazložitvi katere je najprej pojasnil, da so predmet zahteve prosilca naslednji dokumenti:
1. os…- kaznivo dejanj Preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po čl. 299/lV KZ-1 - obvestilo, št. 230-3/2012/42, 16. 4. 2012;
2. osum…KD Preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi - obveščamo in naročamo, št. 2312-107/2012/5, 17. 4. 2012;
3. uradni zaznamek o zbranih obvestilih od…16. 4. 2012;
4. uradni zaznamek o zbranih obvestilih od… št. D2314414/K1277819/2012 (3E332-11), 17. 4. 2012;
5. uradni zaznamek o prijetju, št. 3e692-108, 18. 4. 2012;
6. uradni zaznamek o zbranih obvestilih od…, št. D2314414/K1277819/2012 (3E332-11), 16. 4. 2012;
7. uradni zaznamek o zbranih obvestilih od… št. 3E332-10, 17. 4. 2012;
8. uradni zaznamek o zbranih obvestilih od…16. 4. 2012;
9. uradni zaznamek o zbranih obvestilih od…3E332-10, 17. 4. 2012;
10. uradni zaznamek o zbranih obvestilih od... št. D2314414/K1277819/2012 (3E332-11), 17. 4. 2012;
11. uradni zaznamek o sprejemu ustne ovadbe oz. predloga za pregon, 16. 4. 2012;
12. zahtevek za pomoč policije.
Organ je glede vseh obravnavanih dokumentov zatrjeval obstoj izjem po 3., 6. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je organ pojasnil, da gre pri dokumentih, ki sta zgoraj navedena pod točkama 1. in 2., za dokumenta, ki sta namenjena interni rabi organa, to je obveščanje in naročanje enot. V obravnavanih dokumentih so navedeni konkretni ukrepi, metodika in taktika policijskega delovanja ob grožnjah. Poznavanje metodike in taktike delovanja policije širši javnosti bi povečalo ranljivost policije, saj bi se povečala možnost, da bi se izvrševalci kaznivih dejanj seznanili z aktivnostmi in ukrepi policije. S tem bi policiji znatno otežili njeno delo, da se učinkovito odzove na morebitne grožnje. Z razkritjem ukrepanja policije bi potencialnim storilcem tovrstnih kaznivih dejanj dali mnogo večji manevrski prostor, kar za stopnjo varnosti v družbi ne bi imelo ugodnega vpliva. Poleg tega je organ po tretjem odstavku 56. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/2009 UPB-7 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPol) dolžan varovati prijavitelja. Odločitev o odvezi dolžnosti varovanja je, kot je navedeno v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I- 271/08-9, z dne 24. 3. 2011, v skrajnem primeru v rokah predsednika višjega sodišča. Če bi prijavitelje različnih dejanj razkrili osebam, zoper katere so ti podali kakšno prijavo ali izjavo, bi vzpostavili stanje, ko si nihče več ne bi upal vložiti pritožbe, prijaviti prekrškov, kaj šele kaznivih dejanj, to pa bi močno vplivalo na stopnjo varnosti. Če bi torej razkrili to informacijo, bi povzročili motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa, saj nihče ne bi želel sodelovati s policijo. Brez sodelovanja javnosti pa bi bila policija pri preiskovanju kaznivih dejanj mnogo manj uspešna in učinkovita.
Organ se je na izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ skliceval tudi pri obravnavi dokumentov, naštetih pod točkami od 3. do 12., pri čemer je ponovil argumente, ki jih je v zvezi s to izjemo navedel že glede dokumentov, navedenih v obrazložitvi odločbe pod 1. in 2. točko.
Vsebina zahtevanih dokumentov se nanaša na predkazenski postopek, ki ga vodi Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani (v nadaljevanju ODT), zato obstaja tudi zadržek iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Najprej je organ presojal dokumenta, ki ju je v obrazložitve odločbe navedel pod točkama 1. in 2. in ugotovil, da sicer nista sestavna dela kazenske ovadbe št. D2313314/K1277819, poslane ODT, je pa vsebina povezana s postopkom in bi razkritje vsebine dokumentov lahko vplivalo na njegovo izvedbo. Kot izhaja iz mnenja ODT št. Kt (0) 2933/12/LT-dp, z dne 24. 9. 2012, v konkretni zadevi še ni bila sprejeta tožilska odločitev in bi z razkritjem vsebine tožilstvu onemogočili, da pridobi podatke, na podlagi katerih bo odločilo, ali bo sprožilo formalni kazenski pregon. Vsebina teh dveh dokumentov, ki je zajeta v drugih dokumentih, ki so bili kot priloge poslane ODT, bo skupaj z drugimi zbranimi podatki, tožilstvu služila kot podlaga za odločitev, ali bodo predkazenskemu postopku sledile tudi nadaljnje faze kazenskega pregona, v katerih bodo verjetno, na podlagi ugotovitev in zbranih podatkov iz predkazenskega postopka, postopoma izvedeni tudi nadaljnji dokazi, kot npr. pregled listinske dokumentacije, zaslišanja prič, ipd. Iz obeh navedenih dokumentov med drugim izhaja, katere osebe posedujejo informacije, pomembne v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem. Po oceni organa bi na izvedbo postopka bistveno vplivalo razkritje subjektov, pri katerih so se zbirala obvestila. Z razkritjem teh podatkov bi lahko prišlo do razkritja vsebine zbranih obvestil v smislu uporabnosti dokazovanja posameznih sumov kaznivih dejanj in načrtovanja aktivnosti policije v drugih konkretnih predkazenskih postopkih, pa tudi do vplivanja na osebe, ki so dale pomembna obvestila. Tudi po mnenju ODT bi v primeru razkritja zahtevanih dokumentov lahko prišlo do vplivanja na priče. Po mnenju organa bi se v dokumentih omenjene osebe, na podlagi vsebine obeh dokumentov, lahko pripravile na prihodnje zaslišanje oz. bi lahko že zgolj zaradi seznanitve z vsebino samih dokumentov v nadaljnjem postopku (bodisi namerno bodisi nenamerno) izpovedovale drugače.
Tudi vsebina dokumentov, v obrazložitvi odločbe naštetih pod točkami od 3. do 12., se nanaša na predkazenski postopek, ki ga vodi ODT, zato obstaja zadržek iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedeni dokumenti so sestavni del kazenske ovadbe D2313314/K1277819, ki je bila dne 14. 6. 2012 poslana ODT. ODT je v mnenju navedlo, da bi lahko razkritje vsebine listinske dokumentacije škodilo postopku zaradi vplivanja na priče. Organ je ponovil argumente, ki jih je navedel glede dokumentov, navedenih v 1. in 2. točki, in zaključil, da bi za izvedbo postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja vsebine dokumentov določeni rezultati posameznih nadaljnjih preiskovalnih oz. izvedenih dokazov ne bi odražali resničnega dejanskega stanja. Zaradi tega tudi ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno in nepristransko opraviti in zaključiti (pred)kazenskega postopka, s čimer bi nedvomno nastala škoda pri izvedbi tega postopka.
Pri razkritju vseh zahtevanih dokumentov obstajajo zadržki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V dokumentih so navedeni osebni podatki, kot so imena in priimki različnih oseb, naslovi, vozila z registrskimi številkami, telefonske številke, elektronski naslovi njihova medsebojna razmerja, rojstni podatki, datumi dogodkov, na podlagi katerih bi lahko zlahka identificirali udeležence. Poleg tega dokumenti vsebujejo tudi občutljive osebne podatke, ki so povezani z zdravstvenim stanjem. V konkretnem primeru izvedba delnega dostopa ni mogoča, ker bi bile fizične osebe preko zahtevanih dokumentov, upoštevaje naravo zadeve ter koncentracijo podatkov v obeh dokumentih, razmeroma enostavno določljive.
Prosilec je dne 6. 10. 2012 na organ naslovil pritožbo zoper odločbo organa, v kateri se sklicuje predvsem na postopke, ki jih je vodila policija in iz katerih izhajajo zahtevani dokumenti. V pritožbi je prosilec Pooblaščenca pozval, da prouči izpodbijano odločbo in ukrepa v skladu s svojimi pooblastili.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-35/2012/21 (2061-05), z dne 15. 10. 2012, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Z navedenim dopisom je organ Pooblaščencu posredoval vso dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca, ter dokumentacijo, ki se nanaša na vodenje postopka na prvi stopnji.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil, s sklicevanje na izjeme iz 3., 6. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosilec pa kategorično prereka celotno odločbo. Pooblaščenec je najprej ugotavljal, ali dokumenti, ki so v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedeni v 12. točkah, vsebujejo podatke, ki predstavljajo to izjemo.
Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme:
1. da je postopek še v teku,
2. da bi razkritje informacije lahko škodovalo izvedbi postopka.
Pojem kazenski pregon v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/1994 s spremembami in dopolnitvam; v nadaljevanju ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 64/94 s spremembami in dopolnitvami) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec ocenil, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Namen opisane izjeme je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona.
Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) v 15.a členu določa, da če organ prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Na tej pravni podlagi je oDT izdalo mnenje št. Kt (0) 2935/12/LT-dp, z dne 24. 9. 2012 (Pooblaščenec pripominja, da je organ v izpodbijani odločbi zmotno navajal št. mnenja Kt (0) 2933/12/LT-dp, vendar iz mnenja, ki ga je organ posredoval Pooblaščencu, izhaja, da je prava št. mnenja Kt (0) 2935/12/LT-dp), iz katerega izhaja, da je bil v času izdaje izpodbijane odločbe postopek, na katerega se nanaša zahtevana dokumentacija, v fazi predkazenskega postopka, torej je bil še v teku, kar pomeni, da je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Drugi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oz., da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi predkazenskega postopka. Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oz., če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Ogrozitev izvedbe predkazenskega oz. kazenskega postopka pa mora biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128).
Kot izhaja iz 15. a člena Uredbe, je obvezna osnova za izvajanje škodnega testa mnenje organa, ki obravnava zadevo v fazi predkazenskega ali kazenskega postopka. Predkazenski in kazenski postopek sta namreč posebna postopka z natančno definiranimi pravili ravnanja in z natančno opredeljenimi subjekti, ki so pristojni za odločanje o vprašanjih, ki se obravnavajo v teh postopkih. 15. a člen Uredbe zato sledi dejstvu, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo (pred)kazenskega postopka v prvi vrsti verodostojno oceni organ, ki ta postopek izvaja. Kadar ta organ oceni, da bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka, imata tako prvostopenjski organ, ki odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, kakor tudi Pooblaščenec v pritožbenem postopku malo manevrskega prostora za drugačno odločitev. Pooblaščenec v vsakem konkretnem primeru mnenje organa, ki odloča v (pred)kazenskem postopku, presoja z vidika vsebine dokumentov, ki so predmet zahteve po ZDIJZ, in če se argumentacija tega organa izrecno ali smiselno sklada z vsebino dokumentov, mnenje upošteva kot relevantno.
V obravnavanem primeru je ODT v mnenju št. Kt (0) 2935/12/LT-dp, z dne 24. 9. 2012 pojasnilo, da v konkretni zadevi še ni bila sprejeta tožilska odločitev, in da zaradi morebitnega vplivanja na priče obstajajo zadržki, zaradi katerih zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.
Faza predkazenskega postopka je načeloma namenjena temu, da se pridobi podatke, na podlagi katerih se odloči, ali se bo sprožilo nadaljnje postopke. Pooblaščenec je natančno pregledal vsebino vseh zahtevanih dokumentov, ki mu jih je organ posredoval v prilogi dopisa št. 090-35/2012/21 (2061-05), z dne 15. 10. 2012, in ugotovil, da nima razlogov, zaradi katerih bi podvomil v navedbe organa, iz katerih izhaja, da so bili dokumenti (v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedeni v točkah od 3. do 12.) oz. vsebina posameznih dokumentov (v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedeni v 1. in 2. točki), ki jih je zahteval prosilec, tožilstvu posredovani v predkazenskem postopku in bodo, skupaj z drugimi zbranimi podatki, tožilstvu služili kot podlaga za odločitev, ali bodo predkazenskemu postopku sledile tudi nadaljnje faze kazenskega pregona, v katerih bodo verjetno, na podlagi ugotovitev in zbranih podatkov iz predkazenskega postopka, postopoma izvedeni tudi nadaljnji dokazi kot npr. pregled listinske dokumentacije, zaslišanje prič, ipd..
Kot pravilno izhaja iz navedb organa, bi v primeru razkritja zahtevanih dokumentov širši javnosti prišlo do vplivanja na priče s strani oseb, ki imajo interes na končnem rezultatu samega kazenskega postopka, prav tako pa bi se lahko, na podlagi vsebine zahtevanih dokumentov, posamezniki pripravili na bodoče zaslišanje oz. bi se lahko že zgolj zaradi seznanitve z vsebino samega dokumenta v nadaljnjem postopku (bodisi namerno bodisi nenamerno) izpovedovali drugače. Pooblaščenec meni, da bi za izvedbo postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja dokumentov, ki so predmet presoje v tem postopku, določeni rezultati posameznih nadaljnjih preiskovalnih oz. izvedenih dokazov ne bi odražali resničnega dejanskega stanja. Zaradi tega tudi ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno in nepristransko opraviti in zaključiti (pred)kazenskega postopka, s čimer bi nedvomno nastala škoda pri izvedbi tega postopka. Ob tem ni odveč poudariti, da postopek po ZDIJZ ni namenjen temu, da se z dokumenti seznani sam osumljenec, ki je subjekt konkretnega predkazenskega postopka, ali njegovi družinski člani. Če dokument predstavlja splošno dostopno informacijo javnega značaja, se namreč z zahtevanimi dokumenti lahko seznani širša javnost, kar pa v tej fazi kazenskega pregona gotovo ne bi bilo v prid ne sami izvedbi postopka, še manj pa bi to bilo v prid samega osumljenca, ki bi mu lahko bilo na tak način poseženo celo v nekatere z ustavo zavarovane pravice (v pravico do sodnega varstva, v varstvo pravic zasebnosti, osebnostne pravice, domnevo nedolžnosti).
Pooblaščenec je ocenil, da je organ prepričljivo in v zadostni meri argumentiral škodljivi učinek razkritja podatkov iz zahtevane dokumentacije. Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da bi z razkritjem dokumentov, ki jih zahteva prosilec, za izvedbo konkretnega (pred)kazenskega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice širše javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo. Zahtevo prosilca je zato treba zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.
Ker zahtevana dokumentacija v celoti predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in ker za zavrnitev zahteve zadošča že obstoj ene izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, se Pooblaščenec ni opredeljeval še glede drugih izjem, ki jih je organ dodatno navedel v izpodbijani odločbi kot razlog za zavrnitev konkretne zahteve prosilca.
Pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na postopke, ki jih je vodila policija in iz katerih izhajajo zahtevani dokumenti, za konkretni pritožbeni postopek niso pravno relevantne, zato se Pooblaščenec do njih ni opredeljeval. Ravnanje organa ali drugih organov v postopkih, ki jih se vodijo poleg postopkov po ZDIJZ, stranki v postopku po ZDIJZ nikakor ne daje pravice, da bi prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja. Izkušnja, ki jo ima prosilec v drugem postopku, prosilca ne postavlja v privilegiran položaj, ki bi mu dajal več pravic, kot jih ima po ZDIJZ katerikoli prosilec. Po prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse (t.i. erga omnes učinek dostopa do informacij javnega značaja), kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec zaključil, da dokument, ki ga zahteva prosilec, predstavlja izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja v skladu s 6. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, št. 090-35/2012/19 (2061-05), z dne 28. 9. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka