Igor Kršinar, novinar časnika Reporter d.d. - RTV Slovenija
+ -Številka: 090-216/2012/6
Kategorije: Mediji, Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Prosilec je kot medij od organa, RTV Slovenije, zahteval informacijo o tem, koliko je organ plačal za dokumentarno serijo Tito - zadnje priče oporoke. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na varstvo poslovne skrivnosti. Informacijski pooblaščenec je v postopku ugotovil, da pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po 39. členu ZGD-1 niso izpolnjeni, obenem pa gre za podatke o porabi javnih sredstev, ki jih je treba razkriti na podlagi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pritožbi prosilca je tako v celoti ugodil in organu naložil, da mora prosilcu posredovati zahtevane informacije.
ODLOČBA:
Številka: 090-216/2012/6
Datum: 13. 11. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZMed), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Tednika Reporter, Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana, po novinarju Igorju Kršinarju (v nadaljevanju prosilec) z dne 10. 10. 2012, zoper zavrnilni odgovor RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (v nadaljevanju organ) z dne 10. 10. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca z dne 10. 10. 2012 zoper zavrnilni odgovor RTV Slovenija, brez številke, z dne 10. 10. se ugodi, in se izpodbijani odgovor odpravi v delu, ki se nanaša na vprašanje »Koliko je javni zavod RTVS plačal za dokumentarno serijo o Titu, ki jo predvajate v nedeljo ob 20.00 uri na prvem programu TVS?«. Organ je dolžan prosilcu v roku 5 delovnih dni od vročitve te odločbe iz licenčne pogodbe, označene kot »TV licence agreement No. 01«, sklenjene med ZAFRA film in RTV Slovenija, z dne 28. 6. 2012, posredovati fotokopijo 2. točke pogodbe, iz katere izhaja podatek o ceni dokumentarne serije.
2. Posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je v imenu medija dne, 8. 10. 2012 na organ naslovil naslednja vprašanja:
- Koliko je javni zavod RTVS plačal za dokumentarno serijo o Titu, ki jo predvajate v nedeljo ob 20. uri na prvem programu TVS?
- Ali boste kupili in predvajali tudi dokumentarno – igrano serijo o Titu, ki jo je pripravil…..? Če da, kdaj? Če ne, zakaj ne?
- Kdo je sprejel odločitev v zvezi s tem, kateri dokumentarec o Titu bo RTVS kupila in na kakšni podlagi?
Organ je prosilcu dne 10.10. 2012 posredoval naslednje odgovore:
- Javni RTV je za serijo plačal povprečno ceno, kot jo tudi sicer plačuje za tuje dokumentarne serije.
- Odkupa serije …..v tem trenutku ne načrtujemo. Pri izboru smo dali prednost seriji, ki temelji izključno na dokumentarnem gradivu pred igrano – dokumentarno biografsko serijo.
- Odločitev je bila sprejeta po ustaljenem načinu presoje o izboru in odkupu tujih serij.
Ker prosilec s prejetimi odgovori ni bil zadovoljen, je organu še istega dne posredoval dodatna vprašanja, in sicer:
- Koliko znaša povprečna cena, ki jo javni zavod RTV Slovenija plačuje za nakup tuje dokumentarne serije? Koliko znaša povprečna cena ene ure tuje dokumentarne serije?
- Kakšen je ustaljeni način presoje o izboru in odkupu tujih serij? Kdo konkretno odloča o tem izboru in odkupu? Katere osebe so konkretno sodelovale pri odločitvi za izbor in nakup serije Tito – zadnje priče oporoke in na podlagi kakšnih referenc? Koliko je bilo med njimi zgodovinarjev in kdo konkretno?
Organ je prosilcu na dodatna vprašanja posredoval naslednje odgovore:
- Cene tovrstnih serij se gibljejo okvirno od 1.000 do 2.000 evrov na del serije. TV Slovenija je v skladu s pogodbo, ki jo je sklenila z neodvisnim tujim producentom omenjene serije, plačala vsoto, ki je v okviru povprečne vrednosti znotraj teh vrednosti. Ker je vsebina pogodbe z neodvisnim tujim producentom poslovna skrivnost, vam želene vrednosti žal ne moremo razkriti.
- Za naročilo tujega programa, ki predstavlja programsko in poslovno odločitev, sta pristojna in odgovorna odgovorni urednik Kulturnega in umetniškega programa TV Slovenija in direktor TV Slovenija, ki podpiše tudi pogodbo v okviru pooblastil generalnega direktorja. O izboru tujih dokumentarnih in igranih serij in filmov odločajo pristojni programski delavci v okviru svojih pooblastil. Po programski odločitvi je nakup, po ustaljenem postopku, izpeljala pristojna služba RTV Slovenije za nakup programov.
Prosilec s prejetimi odgovori ni bil zadovoljen, zato je dne, 10. 10. 2012 pri Pooblaščencu vložil pritožbo. V njej navaja, da mu RTVS ne želi odgovoriti na vprašanje, koliko je plačala za dokumentarno serijo Tito – zadnje priče oporoke, zato podaja pritožbo. Javni zavod RTVS se financira pretežno iz javnih sredstev (iz plačila RTV prispevka, ki ga plačujemo vsi odjemalci električne energije v Republiki Sloveniji), zato meni, da smo upravičeni do objave informacije o porabi javnih sredstev.
Pritožbo prosilca je Pooblaščenec, dne 12. 10. 2012, na podlagi 2. odstavka 239. člena ZUP, posredoval organu in ga pozval, naj postopka v skladu z 245. členom ZUP.
Organ je Pooblaščencu dne 17. 10. 2012, z dopisom št. 13/2012 z dne 16. 10. 2012, odstopil pritožbo prosilca, pri čemer je navedel, da vztraja pri zavrnilnem odgovoru z dne 10.10.2012.
Ker organ pritožbi ni priložil vseh dokumentov, ki se tičejo zadeve, ga je Pooblaščenec dne, 23. 10. 2012, s pozivom št. 090-216/2012/2, pozval, naj mu jih, na podlagi prvega odstavka 10. člena ZinfP in 245. čl. ZUP, posreduje.
Dne 7. 11. 2012 je Pooblaščene s strani organa prejel licenčno pogodbo za film Tito, ne pa tudi druge morebitne dokumentacije, povezane z odločitvijo o nakupu oz. v zvezi z izborom serije. Ker je ocenil, da mu organ ni posredoval vse dokumentacije, prav tako pa ni navedel, da z drugo dokumentacijo ne razpolaga, ga je Pooblaščenec, dne 7. 11. 2012 ponovno pozval k predložitvi dokumentacije oz. k izjasniti, da z drugo morebitno dokumentacijo v zadevi ne razpolaga.
Na poziv Pooblaščenca se je organ odzval dne, 8. 11. 2012. Po pristojni osebi, pooblaščeni za posredovanje informacij javnega značaja, mag. Cvetki Žirovnik, je navedel, da je odgovore Pooblaščencu že posredoval, z drugimi dokumenti pa ne razpolaga.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti zavrnilni odgovor organa z dne 10. 10. 2012 v delu, v katerem ga pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec odgovor prvostopenjskega organa preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilec se pritožuje zoper odgovor organa z dne 10. 10. 2012 v delu, ki se nanaša na posredovanje odgovora na vprašanje »Koliko je javni zavod RTVS plačal za dokumentarno serijo o Titu, ki jo predvajate v nedeljo ob 20. uri na prvem programu TVS?«. V skladu s tem je predmet presoje Pooblaščenca v pritožbenem postopku vprašanje, koliko je organ plačal za predmetno dokumentarno serijo.
Ker je prosilec zahteval informacije kot medij, se je Pooblaščenec primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je namreč pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred Pooblaščencem omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:
- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V obravnavanem primeru se za zavrnilno odločbo šteje odgovor organa prosilcu z dne 10. 10. 2012, brez številke. Na podlagi dokumentov, ki mu jih je predložil organ, je Pooblaščenec ugotovil, da odgovor na vprašanje »Koliko je javni zavod RTVS plačal za dokumentarno serijo o Titu, ki jo predvajate v nedeljo ob 20.00 uri na prvem programu TVS?«, ki je predmet tega pritožbenega postopka, izhaja iz predložene licenčne pogodbe, označene kot »TV licence agreement No. 01«, sklenjene med ZAFRA film in RTV Slovenija, z dne 28. 6. 2012, in sicer iz 2. točke te pogodbe. V nadaljevanju se je Pooblaščenec tako ukvarjal z vprašanjem, ali gre v tem delu za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana katera izmed izjem, zaradi katerih se dostop lahko zavrne.
Organ se je pri zavrnitvi posredovanja odgovora na navedeno vprašanje skliceval na varstvo poslovne skrivnosti, in sicer naj bi bila vsebina pogodbe z neodvisnim tujim producentom poslovna skrivnost, zato prosilcu želene vrednosti ne more razkriti. Pooblaščenec je tako moral presoditi, ali zahtevana informacija predstavlja poslovno skrivnost in s tem izjemo po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Navedena določba pravi, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Zakon, ki ureja gospodarske družbe, je Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1). ZDIJZ se torej glede definicije poslovne skrivnosti opira na ZGD-1, ki v 1. odst. 39. čl. določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na določilo prvega odstavka, pa se po določilu 2. odst. 39. čl. ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t.i. objektivni kriterij). 3. odst. 39. čl. ZGD-1 izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Pooblaščenec je vpogledal v licenčno pogodbo, označeno kot »TV licence agreement No. 01«, sklenjeno med ZAFRA film in RTV Slovenija, z dne 28. 6. 2012 ter ugotovil, da pogodba nima vidne oznake, da gre za poslovno skrivnost, prav tako pa med členi pogodbe ni člena o varstvu poslovne skrivnosti. Organ Pooblaščencu tudi ni posredoval nobenega drugega pisnega sklepa oz. pisne odredbe, iz katere bi izhajalo, da gre pri zahtevani pogodbi za poslovno skrivnost (ne glede na to, da ga je Pooblaščenec dvakrat pisno pozival, naj mu posreduje vse dokumente, s katerimi razpolaga v predmetni zadevi). Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da v predmetni zadevi ni izpolnjen t.i. subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti. Prav tako Pooblaščenec ugotavlja, da organ v postopku ni pojasnil oz. zatrjeval, da bi mu z razkritjem zahtevane informacije nastala škoda ter kakšna občutna škoda bi mu lahko nastala, škode pa tudi ni verjetno izkazal. Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec šteje, da glede zahtevane informacije ni izpolnjen niti objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti.
Ne glede na navedeno pa Pooblaščenec tudi ugotavlja, da gre pri informaciji o tem, koliko je stal nakup dokumentarne serije »Tito – zadnje priče oporoke«, za podatek, ki v skladu s 3. odst. 39. čl. ZGD-1 niti ne more biti označen kot poslovna skrivnost. Gre namreč za podatek, ki je javen že po zakonu in se ne more določiti za poslovno skrivnost. V konkretnem primeru gre namreč za podatek o porabi javnih sredstev, pri čemer gre opozoriti na določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki med drugim pravi, da se ne glede na morebitne izjeme (tudi izjemo poslovne skrivnosti) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Da gre za podatek o porabi javnih sredstev izhaja iz dejstva, da je bila zahtevana informacija pridobljena v okviru izvajanja javne službe (v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 3. člena ZRTVS-1 ustvarjanje, pripravljanje in oddajanje dveh nacionalnih televizijskih programov v celoti sodi med javno službo), ta pa se, upoštevaje drugi odstavek 14. člena ZRTVS-1, financira iz prispevka za programe RTV Slovenija, sredstev iz državnega proračuna ter drugih javnih sredstev, kar so nedvomno javna sredstva.
Ker gre pri zahtevani informaciji za podatek, ki je javen že po zakonu, Pooblaščenec v postopek ni pritegnil podjetja ZAFRA film, s katerim je organ sklenil pogodbo za nakup predmetne dokumentarne serije. 44. člen ZUP namreč določa, da mora organ po uradni dolžnosti paziti na pravice in obveznosti tretjih oseb, na katere bi lahko vplivala njegova odločitev in jim pod temi pogoji omogočiti udeležbo v postopku. Ker gre pri zahtevani informaciji za podatek, ki je javen že po zakonu, udeležba podjetja ZAFRA film v postopku ne bi mogla vplivati na njegove pravice in obveznosti, saj je njen pravni položaj določen z zakonom in nanj ne more z ničemer vplivati. Pooblaščenec je zato presodil, da podjetje ZAFRA film nima položaja stranskega udeleženca v tem postopku.
Organ je v postopku na prvi stopnji napačno presodil obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti in s tem napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odgovor organa v izpodbijanem delu odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu zahtevano informacijo posredovati v 5 delovnih dneh od vročitve te odločbe, kot določa 10. odstavek 45. člena Zmed, ki pravi, da mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe.
V postopku izdaje te odločbe posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno, po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka