Prosilka - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
+ -Številka: 090-212/2012/5
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilka je od organa zahtevala elektronsko sporočilo in pisni dopis, posredovan in naslovljen na javni zavod, na podlagi katerega organ pri zavodu preverja sum nenamenske porabe podeljenih javnih sredstev. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na notranje delovanje organa, določeni dokumenti pa tudi ne obstajajo. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku najprej ugotovil, da organ razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti, le da se ti nahajajo v različnih oblikah - tako v elektronski kot v pisni obliki, v nadaljevanju pa, da se je organ napačno skliceval na izjemo notranjega delovanja organa, saj z razkritjem zahtevanih dokumentov organu ne bi nastala škoda, prav tako pa je ta dolžan odpravljati nepravilnosti in prav je, da je javnost seznanjena s podatkom, da se preverjajo sumi nepravilnosti. Pooblaščenec je tako prosilki delno ugodil, saj je zahtevo zavnil v tistem delu, ki se nanaša na varovane osebe podatke.
ODLOČBA:
Številka: 090-212/2012/5
Datum: 18. 12. 2012
Informacijski pooblaščenec, po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) in 1. odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-20/2012/2 z dne 20. 9. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 5. 10. 2012 zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialno zadevo, št. 090-20/2012/2 z dne 20. 9. 2012 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki posredovati:
- Elektronsko sporočilo št. 149-1/2011, posredovano dne 3. 1. 2011 ob 13:39 uri iz elektronskega naslova gp.mddsz@gov.si na elektronski naslov direktorice VDC Polž Maribor, in sicer v obliki, iz katere bo razviden dan in ura posredovanja elektronskega sporočila na VDC Polž Maribor. Organ je na dokumentu dolžan prekriti ime in priimek osebe, zoper katero je organ sprožil postopek preverjanja namenske porabe podeljenih javnih sredstev ter elektronske naslove javnih uslužbencev.
- Uradni dopis št. 149-1/2011 z dne 3. 1. 2011 v pisni obliki, izdanega s strani Službe za upravljanje izvajalske mreže na področju socialnega varstva in naslovljenega na VDC Polž Maribor, pri čemer je organ na dokumentu dolžan prekriti ime in priimek osebe, zoper katero je organ sprožil postopek preverjanja namenske porabe javnih sredstev.
2. V delu zahteve, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti, se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 5. 9. 2012 na organ naslovila zahtevo za posredovanje:
1. elektronskega sporočila št. 149-1/2011, poslanega iz elektronskega naslova gp.mddsz@gov.si dne 3. 1. 2011 ob 13:39 uri, na elektronski naslov …;
2. uradnega dopisa v pisni obliki, poslanega iz Službe za upravljanje izvajalske mreže na področju socialnega varstva št. 149-1/2011 z dne 3. 1. 2011 na Varstveno delovni center Polž Maribor (v nadaljevanju VDC Polž Maribor);
3. izpis, kdaj je bil zgoraj naveden dopis poslan datumsko in v kakšni obliki.
Vse zahtevane informacije želi prosilka dobiti v elektronski obliki.
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-20/2012/2 z dne 20. 9. 2012, s katero je zahtevo prosilke v celoti zavrnil. V izpodbijani odločbi je organ zahtevo prosilke pod prvo točko zavrnil s sklicevanjem na 11. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Dodatno organ še navaja, da je korespondenca med organom ter direktorico VDC Polž Maribor potekala le preko elektronske pošte. Glede zahteve prosilke pod drugo in tretjo točko pa organ navaja, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, zato prosilki tudi v tem delu ne more ugoditi.
Zoper odločbo organa je prosilka dne 5. 10. 2012 vložila pritožbo na prvostopenjski organ, saj odločitev organa v izpodbijani odločbi smatra za napačno. Prosilka navaja, da se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do škode, ki bi organu nastala z razkritjem dokumenta, ki je predmet zahteve pod prvo točko, prav tako pa je po njenih navedbah iz izpodbijane odločbe možno razbrati, da organ razpolaga tudi z dokumentom, ki je predmet njene zahteve pod drugo in posledično tudi pod tretjo točko. Dodatno prosilka še pojasnjuje, da je iz izpodbijane odločbe dobila odgovor na tretjo točko svoje zahteve, in sicer v kakšni obliki je bil zahtevan dokument pod drugo točko zahteve posredovan na VDC Polž Maribor – elektronsko.
Prvostopenjski organ je pritožbo prosilke zoper izpodbijano odločbo odstopil Pooblaščencu dne 9. 10. 2012.
Pooblaščenec je dne 16. 5. 2012 organ pozval, naj mu posreduje dokumentacijo, ki se nanaša na zahtevo prosilke, prav tako pa tudi vse ostale dokumente iz zadeve št. 149-1/2011. Odgovor na poziv, z vso zahtevano dokumentacijo, je Pooblaščenec prejel dne 23. 10. 2012. V spremnem dopisu organ pojasnjuje, da dnevno potekajo korespondence v zvezi z različnimi informacijami, ki so v postopku preverjanja in imajo interni značaj. Organ je dolžan ustrezno preveriti domnevne informacije ter jih šele nato uradno posredovati, v kolikor so takšni ukrepi potrebni. Posredovanje nepreverjenih informacij, še posebno takšnih, ki zadevajo področje varovanja osebnih podatkov zaposlenih pri izvajalcu, ki je financiran s strani organa, bi po njegovih navedbah lahko povzročilo motne v delovanju organa, posledično pa takšno delovanje lahko škodi strokovnemu ugledu organa. Prav tako obstaja možnost, da bi zaradi morebitne napačne presoje organa, javnemu uslužbencu, za katerega se preverja sum nenamenske porabe javnih sredstev, nastala osebna škoda, v kolikor bi se jo razkrilo. Organ še dodaja, da je zahtevani dokument posredoval le direktorici zavoda z namenom, da uslužbencu ne bi povzročil škode, saj je šlo v zadevnem primeru zgolj za predvidevanje organa o morebitnih nepravilnostih pri opravljanju dela zaposlenega.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev pravil postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilka, spadajo v delovno področje organa, prav tako pa je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti obstajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj jih je posredoval Pooblaščencu.
V tem delu Pooblaščenec pojasnjuje, da je med prejeto dokumentacijo našel dokument, ki vsebinsko ustreza zahtevi prosilke pod drugo in posledično tudi pod tretjo točko. Gre za uradni dopis št. 149-1/2011 z dne 3. 1. 2011, izdan s strani Službe za upravljanje izvajalske mreže na področju socialnega varstva in naslovljen na VDC Polž Maribor. Navedeno pomeni, da organ z zahtevano informacijo razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da ta dokument izpolnjuje vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, zaradi česar je treba ugotoviti, da je organ v izpodbijani odločbi št. 090-20/2012/2 z dne 20. 9. 2012 napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo. V tem delu Pooblaščenec pojasnjuje, da gre pri dokumentu iz prve in druge točke zahteve prosilke za vsebinsko enak dokument, razlika je le v tem, da se dokument, ki je predmet zahteve pod prvo točko nahaja v elektronski obliki, dokument pod drugo točko zahteve prosilke pa v obliki uradnega dopisa.
Organ je zahtevo prosilke pod prvo točko zavrnil s sklicevanje na notranje delovanje organa - izjema po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato bo Pooblaščenec v nadaljevanju najprej ugotavljal, ali ta izjema, tako glede elektronskega sporočila kot uradnega dopisa, oba št. 149-1/2011 z dne 3. 1. 2011, glede na to, da gre za vsebinsko enaka dokumenta, resnično obstaja.
Skladno z 11. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, Pooblaščenec pojasnjuje, da so s to izjemo varovani dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. V to skupino izjem zato sodijo različna notranja splošna navodila za izvajanje preiskav, policijska navodila za identifikacijo prestopnikov, pa tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora, navodila v zvezi s prevozom zapornikov, seznami opremljenosti z orožje in drugo obrambno opremo (za več glej Urška Prepeluh: Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 300). Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa.
Za obstoj te izjeme morata biti nujno podana oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v katerem se zahteva škoda oz. povzročanje motenj pri delovanju organa, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena delovanju organa, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil.
Prepeluhova ugotavlja, da je izjema notranjega delovanja ena izmed najpogosteje uporabljenih (in zlorabljenih) izjem od pravice dostopa do informacij javnega značaja. Izjeme notranjega delovanja organa nikakor ne smemo zamenjati z željo organa, da tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jim škodovale v političnem in javnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega ravnanja. Prepeluhova dodaja, da se je treba zavedati, da imajo organi malo razlogov za nerazkritje svojega dela, če v resnici delajo v interesu javnosti in za njeno dobro, kot bi morali (Pravica dostopa do informacij javnega značaja – doktorska disertacija, Urška Prepeluh, str. 301).
Tudi Upravno sodišče RS je v zvezi z izjemo iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v sodbi št. I U 1176/2010-13 z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.
Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevana dokumenta ne predstavljata izjeme po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je ena izmed osnovnih nalog organa, da pri sumu pojava nenamenske porabe podeljenih javnih sredstev preveri njeno namensko porabo in možnost njegove izrabe. Res je sicer, da gre za dokument, ki predstavlja komunikacijo med organom in javnim zavodom, katerega financira organ, v zvezi s preverjanjem suma nenamenske porabe podeljenih javnih sredstev, pri presoji utemeljenosti obstoja navedene izjeme, pa je potrebno opraviti še test škode – ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. V tem delu Pooblaščenec pojasnjuje, da organ, ki nosi dokazno breme, ni izkazal, da bi razkritje takšnega dokumenta oz. informacije povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Pooblaščenec je vpogledal v dokumente, ki so predmet presoje in ugotovil, da sama vsebina dokumentov zgolj zaznava možne nepravilnosti, ki bi lahko predstavljale kršitev porabe podeljenih javnih sredstev. Po mnenju Pooblaščenca javnost teh informacij ne more povzročiti motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, ravno nasprotno, organ je takšne nepravilnosti zavezan odpravljati in prav je, da je javnost seznanjena, s podatkom, da se preverjajo sumi nepravilnosti. Glede same vsebine zahtevanega dokumenta je Pooblaščenec tako ugotovil, da ni podan drugi pogoj za obstoj izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ni izkazana škoda, da bi razkritje vsebine dokumentov dejansko povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Pooblaščenec je v nadaljevanju, po uradni dolžnosti, presojal, ali je glede dokumentov, ki jih zahteva prosilka, podana izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je pri vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da oba zahtevana dokumenta, ki sta predmet presoje v konkretnem postopku, vsebujeta osebne podatke v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1.
Oba dopisa št. 149-1/2011 z dne 3. 1. 2011, tako elektronsko sporočilo, kot uradni dopis, vsebujeta ime in priimek osebe, zoper katero je organ sprožil postopek preverjanja namenske porabe podeljenih javnih sredstev, elektronske naslove in imena ter priimke javnih uslužbencev.
Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka se postavlja vprašanje, ali gre pri navedenih podatkih za osebne podatke in ali ti podatki predstavljajo t.i. kategorijo varovanih osebnih podatkov.
Posameznik, ki je sklenil delovno razmerje pri organu za konkretno določeno delovno mesto, je določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Iz navedenega tako izhaja, da gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo 1. odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Po določbi 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJU) je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z 2. odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi (kamor sodi tudi VDC Polž Maribor) in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Glede dostopa do osebnih podatkov zaposlenih pri organu in javnem zavodu, Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.
Pooblaščenec v tem delu dodaja, da gre tako pri prvi kot drugi točki zahteve za dokument, s katerim organ pri VDC Polž Maribor preverja sum (ne)namenske porabe podeljenih javnih sredstev za točno določenega javnega uslužbenca. Res je, da gre za javnega uslužbenca, katerega (ne)namenska poraba javnih sredstev je povezana z delovnim razmerjem, vendar je v tem primeru potrebno upoštevati dejstvo, da gre za preverjanje (ne)namenske porabe javnih sredstev, kar pa nikakor še ne pomeni, da je javni uslužbenec resnično in že dokazano nenamensko porabljal podeljena javna sredstva in s tem kršil delovno razmerje. Glede na to, da gre v konkretnem primeru za dokumenta, s katerim organ pri javnem zavodu VDC Polž Maribor preverja posamezna dejstva glede suma nenamenske porabe javnih sredstev, Pooblaščenec v tem delu pritrjuje organu, da bi z razkritjem imena in priimka javnega uslužbenca, za katerega se v tej fazi postopka le preverja sum nenamenske porabe javnih sredstev, katera mu seveda še ni bila dokazana, temu lahko nastala nepopravljiva škoda, zato je v tem primeru javni uslužbenec upravičen do varovanja svojega imena in priimka, vsak dokler se mu kršitev delovnega razmerja resnično dokončno ne dokaže.
Pooblaščenec je pri pregledu elektronskega sporočila, ki je predmet zahteve prosilke pod prvo točko, ugotovil še, da ta vsebuje tudi elektronske naslove javnih uslužbencev, sestavljene iz njegovih imen, priimkov ter kratice organa, pri katerem je posameznik zaposlen. Elektronski naslovi zaposlenih pri organu in v javnem zavodu niso neposredno v zvezi z njihovim delovnim razmerjem v smislu 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Komuniciranje preko elektronske pošte za zaposlene v konkretnem primeru namreč ne predstavlja obveznosti iz delovnega razmerja. Elektronski naslov kot tak je tudi predmet varstva, ki ga zagotavlja 37. člen Ustave in na tej podlagi sprejeti Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/2007, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZEkom). Zaposleni imajo tako pravico do komunikacijske zasebnosti in posledično do tega, da njihovi elektronski naslovi niso posredovani javnosti.
Pooblaščenec še poudarja, da dejstvo, da je prosilka seznanjena z določenimi elektronskimi naslovi javnih uslužbencev, v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pravno relevantno. V postopku po ZDIJZ se namreč odloča ne glede na to, kdo je prosilec, ali dokument kot tak predstavlja informacijo javnega značaja za vse, ne samo za prosilko. V kolikor gre za informacije javnega značaja, so te namreč dostopne vsakomur, javnosti in ne le konkretnemu prosilcu.
Na podlagi navedenega varovane osebne podatke v konkretnem primeru torej predstavljajo ime in priimek osebe, za katero se preverja sum nepravilne porabe javnih sredstev in elektronski naslovi javnih uslužbencev, kljub temu, da gre za javne uslužbence, ker ne gre za podatke v zvezi z njihovim delovnim razmerjem. Pri ostalih osebnih podatkih javnih uslužbencev gre za nevarovane osebne podatke, ker se pojavljajo v zvezi z njihovim delom.
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilki omogočiti delni dostop da zahtevanih dokumentov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Po preizkusu po uradni dolžnosti, ki je pokazal, da tako v elektronskem sporočilu kot v uradnem dopisu št. 149-1/2011 z dne 3. 1. 2011 ni, razen osebnih podatkov, nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij, prav tako pa je mogoče uporabiti institut delnega dostopa, je Pooblaščenec pritožbi prosilke v tem delu ugodil in izpodbijano odločbo, na podlagi 1. odstavka 252 člena ZUP, odpravil ter sam odločil o zahtevi prosilke. Zahtevi prosilke je delno ugodil (1. točka izreka te odločbe), pritožbo pa je zavrnil v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke (2. točka izreka te odločbe).
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka