Prosilec - Občina Kanal ob Soči
+ -Številka: 090-206/2012/7
Kategorije: Ostali sodni postopki, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval fotokopijo tožbe in odgovora na tožbo s prilogami v sodni zadevi, kjer je organ tožena stranka. Organ je v nasprotju z navodili Pooblaščenca iz odločbe št. 090-79/2012/2, z dne 4. 4. 2012, v ponovljenem postopku zahtevo prosilca zavrnil z navedbo, da je Zakon o pravdnem postopku (ZPP) specialnejši od ZDIJZ in da bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko škodovalo sodnemu postopku. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ samoupravne lokalne skupnosti za odločanje o zahtevi prosilca nikakor ne more uporabiti ZPP, ampak bi moral uporabiti ZDIJZ, da je organ storil več bistvenih kršitev pravil postopka (med drugim je za vodenje postopka pooblastil odvetnico, ki ni uradna oseba organa) in da je napačno uporabil materialni predpis, s tem ko je prosilcu zaračunal stroške "nagrade za postopek" in poštne stroške.
ODLOČBA:
Številka: 090-206/2012/7
Datum: 17. 1. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), 4. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), 1. odst. 252. člena in 3. odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi ……, ki ga zastopa odvetnik Anton Grilc iz Ljubljane (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo Občine Kanal ob Soči, Trg svobode 23, 5213 Kanal (v nadaljevanju: organ), z dne 7. 5. 2012, v zadevi zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja, z dne 11. 1. 2012, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se izpodbijana odločba organa z dne 7. 5. 2012 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- tožbe tožeče stranke OGP Kanal ob Soči d.o.o. zoper toženo stranko Občino Kanal ob Soči, z dne 18. 7. 2011, vložene pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici zaradi priposestvovanja in priznanja lastninske pravice;
- rednega izpisa iz sodnega/poslovnega registra o subjektu Obrtno gradbeno podjetje Kanal ob Soči, d.o.o., na dan 18.07.2011 ob 08:18 uri;
- zgodovinskega izpisa iz sodnega/poslovnega registra (za obdobje od 01.02.2008 dalje) o subjektu Obrtno gradbeno podjetje Kanal ob Soči, d.o.o., na dan 18.07.2011 ob 08:48 uri;
- zgodovinskega izpiska iz sodnega registra do 31. 1. 2008 za sodišče/vložek: 065/10009800;
- rednega izpisa iz zemljiške knjige za parcelo št. 187/1 k.o. 2269 (čas izdelave izpisa 15. 7. 2011 ob 11:33:53):
- rednega izpisa iz zemljiške knjige za parcelo št. 187/3 k.o. 2269 (čas izdelave izpisa 15. 7. 2011 ob 11:34:16);
- prepisa sodbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. P 24/2005, pri čemer mora organ v celotni fotokopiji dokumenta trajno prekriti imeni, priimka in naslova prvotožene in drugotožene stranke, imena in priimke v postopku zaslišanih prič;
- načrta parcel »Primerjava stare parcele *180/1 s sedanjo parcelo *180/6, obe k.o. Kanal;
- odgovora tožene stranke Občine Kanal ob Soči na tožbo tožeče stranke OGP Kanal ob Soči d.o.o. z dne 15. 9. 2011 v zadevi priposestvovanja in priznanja lastninske pravice (oznaka I P 203/2011), pri čemer mora organ na fotokopiji v 4. vrstici poglavja III. trajno prekriti ime in priimek posameznika;
- zgodovinskega izpiska za parceli št. 187/1 in 187/3 k.o. Kanal, ki je priloga odgovora tožene stranke iz prejšnje alineje tega izreka;
- pooblastila Občine Kanal ob Soči, z dne 26.08.2011, odvetnici Dragici Vuga iz Nove Gorice za zastopanje v postopku I P 203/2011;
- naznanilnega lista št. 2/67 Okrajnega sodišča Gorica, katastrske občine Kanal, spisanega dne 10. aprila 1967;
- odločbe Geodetske uprave Nova Gorica št. 7/303-5/79-3-23/4-79 z dne 24.10.79;
- odločbe Občinskega ljudskega odbora Nova Gorica, Oddelka za finance, št. 468/A-762 z dne 1. 3. 1962, pri čemer mora organ v fotokopiji celotnega dokumenta trajno prekriti ime, priimek in naslov posameznice iz 1. točke izreka;
- odločbe Skupščine Občine Nova Gorica, Oddelka za gospodarstvo, št. 351-17/64-3-P/š z dne 17. 2. 1964;
- dopisa Skupščine Občine Nova Gorica, Oddelka za gospodarstvo, št. 351-17/64-3-P/š z dne 18. 2. 1964;
- poziva Okrožnega sodišča v Novi Gorici toženi stranki, naj odgovori na tožbo z dne 17. 8. 2011, v zadevi opr. št. I P 203/2011.
2. V preostalem delu (to je glede delov, ki jih mora organ v dokumentih v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti) se pritožba prosilca zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je z dopisom z dne 11. 1. 2012 od organa, na podlagi ZDIJZ, v zvezi z lastništvom nepremičnin parcelna št. 187/1 in št. 187/3, obe k.o. Kanal, zahteval:
1. opravilno številko, pod katero se pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici vodi tožba, ki jo je proti organu vložil OGP Kanal ob Soči d.o.o.;
2. fotokopijo tožbe s prilogami, ki jo je v tej zadevi vložil OGP Kanal ob Soči zoper organ in
3. fotokopijo odgovora na tožbo s prilogami, ki ga je podal organ zoper tožbo OGP Kanal ob Soči d.o.o..
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 703-0001/2011-20 z dne 9. 3. 2012, ki jo je Pooblaščenec v pritožbenem postopku (vodenem na podlagi pritožbe prosilca z dne 19. 3. 2012) odpravil, z odločbo št. 090-79/2012/2, z dne 4. 4. 2012 in zadevo organu vrnil v ponovno odločanje. V odločbi je Pooblaščenec organ opozoril, glede česa je treba dopolniti postopek (za odločanje uporabiti ZDIJZ in ne Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS. št. 73/07-UPB3 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPP); v postopek pritegniti vse, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba; popolno ugotoviti dejansko stanje oziroma okoliščine v zvezi z zahtevanimi dokumenti - preveriti obstoj izjem po 1. odst. 6. člena ZDIJZ, jih konkretno utemeljiti in izkazati (če je zaradi ugotovljenih izjem to potrebno, napraviti test javnega interesa oziroma presoditi obstoj »izjem od izjem« po 3. odst. 6. člena ZDIJZ in presoditi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ) in opozoril na kvalitativne lastnosti izjeme po 8. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ ter ga opozoril, da je dokazno breme za obstoj izjem po 1. odst. 6. člena ZDIJZ na organu. Poleg tega je Pooblaščenec opozoril tudi, da na podlagi 21. člena ZDIJZ postopek z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena ZDIJZ, kar pomeni, da organ za te naloge ne more pooblastiti odvetnice.
Organ je v ponovljenem postopku zahtevo prosilca z dne 11. 1. 2012 v celoti zavrnil z odločbo z dne 7. 5. 2012, ki ima »glavo« odvetnice Dragice Vuga, Partizanska ulica 55, 5000 Nova Gorica, prav tako pa je v uvodu izpodbijane odločbe navedeno, da odvetnica zastopa organ. V uvodu je navedeno, da izpodbijano odločbo izdaja organ, na koncu odločbe pa ni navedena uradna oseba, ki je vodila postopek, niti uradna oseba, ki je v postopku odločila. Izpodbijana odločba tudi ni podpisana niti ni opremljena z žigom organa. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da je v ponovljeni postopek pritegnil OGP Kanal ob Soči d.o.o. (v nadaljevanju: OGP), s tem, da je dne 17. 4. 2012 OGP seznanil z zahtevkom prosilca. Organ je navedel, da je zastopnica OGP v pravdi, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici zoper organ kot toženo stranko, dne 24. 4. 2012 obvestila organ, da »se ne strinja, da se gospodu ____ karkoli pokaže ali fotokopira iz sodnega spisa«. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da je ZPP v odnosu do ZDIJZ specialnejši predpis (pri tem se je skliceval na sodbe Upravnega sodišča v zadevah U 62/2007, U 2111/2008, U 664/2007, U 2398/2006 in U 3019/2006). Navedel je, da je postopek, na katerega se nanaša zahteva prosilca, še v začetni fazi in da bi razkritje zahtevanih dokumentov prosilcu, ki je v sporu z OGP, glede na zaostrene odnose med prosilcem in OGP ter vlogo organa, ki je tožena stranka v pravdnem postopku, na katerega se nanaša zahteva prosilca, zagotovo škodovalo izvedbi postopka, v katerem še ni povsem jasno, kdo vse bo lahko predlagan kot priča s strani pravdnih strank. Organ je navedel, da se je Pooblaščenec v svoji odločbi z dne 4. 4. 2012 napačno skliceval na sodbo sodišča U 658/2009, saj je bil v tistem primeru predmet zahteve dokument iz kazenskega postopka, ki je bil že pravnomočno končan, v konkretnem primeru pa so predmet zahteve prosilca dokumenti iz pravdnega postopka, ki je še v začetni fazi in zato tudi ni mogoče uporabiti instituta delnega dostopa. Svojo odločitev je oprl tudi na nasprotovanje OGP. Na dnu zadnje strani odločbe je organ navedel še stroškovnik in sicer v višini 350,00 evrov nagrade za postopek in poštno tel. stroške v višini 20,00 evrov, vse povečano za 20% DDV.
Pooblaščenec je 8. 10. 2012 od organa v reševanje prejel pritožbo prosilca z dne 28. 5. 2012 (dopolnitev pritožbe z dne 29. 5. 2012). Prosilec v pritožbi odločbo organa izpodbija iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil upravnega postopka. Navedel je, da je organ napačno uporabil ZPP, ki je procesni predpis, in sploh ni uporabil relevantnih materialnopravnih določb (ZDIJZ), ki bi jih moral. Navedel je, da bi moral organ na podlagi ZDIJZ kot procesni predpis uporabiti ZUP in ne ZPP, ki je procesni predpis, po katerem sodišče (in ne upravni organ) odloča v sporih, opredeljenih v 1. členu ZPP. Organu je očital bistveno kršitev pravil postopka po 7. tč 2. odst. 237. člena ZUP, ker naj bi obrazložitev izpodbijane odločbe ostala na deklaratorni ravni, saj organ njegove zahteve ni obravnaval z vidika relevantnih določb ZDIJZ, ampak se je napačno skliceval na ZPP.
Organ je Pooblaščencu na njegov poziv v pritožbenem postopku posredoval zahtevano dokumentacijo, poziv, ki ga je organu kot toženi stranki v postopku opr. št. I P 203/2011 poslalo Okrožno sodišče v Novi Gorici, iz katerega izhaja, da v tem postopku OGP zastopa odv. Maruška Trunkl Glavič iz Nove Gorice, dopis odv. Dragice Vuga z dne 17. 4. 2012, ki ga je poslala odv. Maruški Trunkl Glavič in jo pozvala, da se izjasni, ali se zahtevane listine lahko pokažejo prosilcu, in natisnjeno elektronsko sporočilo, ki ga je odv. Maruška Trunkl Glavič poslala odv. Dragici Vuga, v katerem jo je le obvestila, da »se moja stranka ne strinja, da gospodu ____ karkoli pokažete ali fotokopirate iz sodnega spisa«. Organ je na poziv Pooblaščenca pojasnil, da odv. Dragica Vuga ni zaposlena pri organu in da organ ne razpolaga s pooblastilom, ki bi ga OGP podelil odv. Maruški Trunkl Glavič za zastopanje v postopku dostopa do informacij javnega v zvezi z zahtevo prosilca z dne 11. 1. 2012.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-206/2012/4, z dne 14. 11. 2012, zaprosil Okrožno sodišče v Novi Gorici, da pojasni, ali je postopek opr. št. I P 203/2011 še vedno v teku in ali bi z razkritjem kateregakoli dela zahtevane tožbe, odgovora na tožbo ali prilog katere od obeh vlog nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka in kakšne bi te posledice bile. Okrožno sodišče v Novi Gorici je z dopisom št. I P 203/2011 z dne 16. 11. 2012 sporočilo, da je postopek še v teku, vendar po mnenju sodnika, ki sodi v zadevi, razkritje ne bi imelo nobenih škodljivih posledic za izvedbo tega pravdnega postopka, da ne gre za posebej varovane podatke, niti za podatke, katerih razkritje bi lahko škodilo vpletenim strankam ali komu tretjemu.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-206/2012/6, z dne 22. 11. 2012, pozval OGP, da se v roku 8 dni izjavi, ali vstopa v pritožbeni postopek oziroma, da posreduje natančno obrazloženo stališče, ali zahtevani tožba in odgovor na tožbo (oboje s prilogami) zanj predstavlja katero od izjem iz 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je OGP tudi seznanil s stališčem Okrožnega sodišča. OGP je poziv, kot to izhaja iz vročilnice, prejel 1. 12. 2012, vendar do izdaje te odločbe nanj ni odgovoril.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.
Ker organ prve stopnje ob ponovnem odločanju ni sledil opozorilom Pooblaščenca o potrebni dopolnitvi postopka in ni ravnal v skladu z odločbo Pooblaščenca št. 090-79/2012/2 z dne 4. 4. 2012, je Pooblaščenec v skladu z določbo 4. odst. 251. člena ZUP ob ponovni obravnavi pritožbe sam rešil zadevo.
Pooblaščenec je ob obravnavanju pritožbe sledil navedbam prosilca, da je organ pri odločanju uporabil napačen pravni predpis. Organ bi moral pri odločanju uporabiti ZDIJZ kot materialni in procesni predpis, subsidiarno pa ZUP, vendar je svojo odločitev, kljub napotkom Pooblaščenca iz odločbe št. 090-79/2012/2 z dne 4. 4. 2012, oprl na ZPP kot »specialnejši predpis«. Kot pravilno ugotavlja prosilec v svoji pritožbi, ZPP v skladu s 1. členom določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. Organ samoupravne lokalne skupnosti torej po naravi stvari svoje odločitve v zadevi dostopa do informacij javnega značaja ne more opreti na ZPP namesto na eno od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki jih ZDIJZ določa v 1. odst. 6. člena. Poleg tega določba 150. člena ZPP obravnava stranke postopka pred sodiščem in vpogled v sodni spis – dokumentov, ki jih je prosilec zahteval od organa samoupravne lokalne skupnosti pa ta ne hrani v sodnem spisu, ampak kvečjemu v navadnem upravnem spisu, v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju (Ur. l . RS, št. 20/50 s spremembami in dopolnitvami). Če bi se že vprašanje razmerja specialnosti med ZDIJZ in ZPP teoretično lahko pojavilo, kadar kot organ po ZDIJZ na podlagi zahteve prosilca nastopa sodišče, se vprašanje razmerja specialnosti – logično - nikakor ne more pojaviti, kadar je v konkretnem postopku dostopa do informacij javnega značaja zavezan organ, ki odloča, organ samoupravne lokalne skupnosti.
Organ, posledično, pri ponovnem odločanju postopka tudi ni dopolnil z ustreznim ugotavljanjem dejanskega stanja (presojanje posameznih dokumentov, ugotavljanje izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ in možnost uporabe instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ) niti v ponovljeni postopek ni ustrezno pritegnil subjektov, ki bi jih moral.
Zato je Pooblaščenec sam identificiral zahtevani tožbo in odgovor na tožbo s prilogami, v postopek pravilno pritegnil OGP in nadalje presojal obstoj izjem od prostega dostopa in možnost uporabe instituta delnega dostopa.
Pooblaščenec je ugotovil, da so dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, dokumenti, ki jih je Pooblaščenec opredelil v 1. tč. izreka te odločbe, in da je edini subjekt, na katerega pravice in pravne koristi utegne razkritje teh dokumentov vplivati, OGP. Ker je organ na prvi stopnji OGP v postopek povabil napačno, in sicer je o postopku zgolj obvestil odvetnico, ki je pooblaščenka OGP v sodnem postopku, na katerega se nanašajo zahtevani dokumenti, pri čemer pri OGP ni preveril, ali je ista odvetnica pooblaščena tudi za zastopanje OGP v drugih postopkih (torej v konkretnem postopku v zadevi dostopa do informacij javnega značaja), je Pooblaščenec pozval OGP neposredno na registrirani naslov podjetja, da se izjavi glede svojih pravic in pravnih koristi v tem postopku dostopa do informacij javnega značaja. OGP na poziv ni odgovoril.
Glede na to, da se je organ smiselno skliceval na izjemo po 8. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi, je Pooblaščenec presojal izpolnjenost kriterijev za obstoj te izjeme. Namen te izjeme je primarno v varstvu javnega interesa na izvedbi samega sodnega postopka in ne v varstvu pravic posameznih strank sodnega postopka. Zato se na izjemo od prostega dostopa po tej določbi primarno lahko sklicuje sodišče, ki »izvaja« sodni postopek, na katerega se nanašajo dokumenti, ki jih prosilec zahteva po ZDIJZ (in ki na podlagi zahteve prosilca tudi odloča po ZDIJZ). V vsakem primeru pa je dokazno breme za izkaz škode na organu oziroma stranki, ki škodo zatrjuje. OGP se kot stranka z interesom v postavljenem roku ni odzval na poziv Pooblaščenca, organ pa je zgolj pavšalno navedel, da bi razkritje »zagotovo škodovalo izvedbi postopka« zaradi zaostrenih odnosov med prosilcem in OGP, ki sta stranki v drugem sodnem postopku, in zato, ker je postopek v začetni fazi in »še ni povsem jasno, kdo vse bo lahko predlagan kot priča s strani pravdnih strank«. Pooblaščenec je v skladu z načelom materialne resnice pozval še Okrožno sodišče v Novi Gorici, ki odloča v postopku, iz katerega izhajajo zahtevani dokumenti, da se izjavi glede možnosti nastanka škode za izvedbo tega sodnega postopka. Pooblaščenec ugotavlja, da niti organ niti OGP nista onkraj dvoma izkazala gotovosti nastanka škode za postopek, iz katerega izhajajo dokumenti, in da tudi sodnik, ki sodi v tem postopku, meni, da razkritje kateregakoli podatka iz zahtevanih dokumentov ne bi imelo nobenih škodljivih posledic za izvedbo tega pravdnega postopka, zato je treba zaključiti, da se zahteva prosilca v nobenem delu ne nanaša na podatke, ki predstavljajo izjemo po 8. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Zgolj kot dodaten argument za večjo težo mnenja sodnika, naj navedemo, da tudi ZPP v 2. odst. 150. člena določa, da vpogled v spis, dokler postopek teče, dovoli predsednik senata (oziroma sodnik posameznik, ki sodi v zadevi).
Glede sklicevanja organa na sodbe upravnega sodišča št. U 62/2007, U 664/2007 Pooblaščenec pojasnjuje, da se te sodbe nanašajo na postopke, kjer je bil prvostopenjski organ v zadevi dostopa do informacij javnega značaja sodišče. Sklicevanje organa na sodbo U 2398/2006 je vsaj neprimerno, saj je sodišče prav v sodbi št. U 658/2009 z dne 27.10.2010, na katero se je Pooblaščenec skliceval v svoji odločbi št. 090-79/2012/2 z dne 4. 4. 2012, ugotovilo, da: »Tožeča stranka ne more biti uspešna s sklicevanjem na citirano sodbo upravnega sodišča opr. št. U 2398/2006 z dne 9. 1. 2008, s katero je sodišče v primerljivi zadevi sicer pred časom odločilo drugače kot v konkretnem primeru, vendar pa je razvoj sodne prakse glede vprašanja dostopa do informacij javnega značaja sčasoma privedel do določenih sprememb v presoji tovrstnih zadev«. Iz podobnega razloga je neustrezno tudi sklicevanje organa na starejšo sodbo upravnega sodišča U 3019/2006 z dne 13. 2. 2008. Sklicevanje organa na sodbo št. U 2111/2008 pa je nekoliko nerazumljivo, saj je v tej zadevi sodišče pritrdilo odločitvi Pooblaščenca, da je dokazno breme za izkaz škode glede izjeme po 8. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ na tistem, ki jo zatrjuje, sodišče pa ni niti z besedilo omenilo razmerja med ZPP in ZDIJZ.
Pooblaščenec je nadalje po uradni dolžnosti ugotavljal obstoj drugih izjem od prostega odstopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ in se z vpogledom v zahtevane dokumente prepričal, da nekateri vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ). V prepisu sodbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. P 24/2005 (7. al. 1. tč izreka te odločbe) so namreč navedeni imena in priimki prič in toženih strank, ki so fizične osebe, in naslova toženih strank, v odločbi Občinskega ljudskega odbora Nova Gorica, Oddelka za finance, št. 468/A-762 z dne 1. 3. 1962 (14. al. 1. tč. izreka te odločbe) so navedeni ime, priimek in naslov posameznice, v odgovoru tožene stranke Občine Kanal ob Soči na tožbo tožeče stranke OGP Kanal ob Soči d.o.o., z dne 15. 9. 2011, v zadevi priposestvovanja in priznanja lastninske pravice (9. al. 1. tč. izreka te odločbe), pa je v 4. vrstici poglavja III. navedeno ime in priimek posameznika. Vsi navedeni posamezniki so s temi podatki določeni oziroma določljivi, za obdelavo njihovih osebnih podatkov pa ni zakonske podlage (definicije 1. do. 3. in 22. tč. 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) in 8. člen ZVOP-1 oziroma 1. odst. 9. člena ZVOP-1), zato bi posredovanje teh podatkov po ZDIJZ pomenilo kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov (3. odst. 91. člena ZVOP-1 v povezavi s 1. tč. 1. odst. 91. člena ZVOP-1). Pooblaščenec je ugotovil, da je glede navedenih osebnih podatkov treba pritožbo prosilca zavrniti.
Zahtevani dokumenti sicer vsebujejo tudi imena in priimke nekaterih drugih posameznikov, vendar ti nastopajo bodisi v vlogi opravljanja svoje registrirane dejavnosti (odvetniki in sodni izvedenci), bodisi v vlogi javnega uslužbenca ali funkcionarja v smislu 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ (sodniki, župan, javni uslužbenci), bodisi v vlogi zakonitega zastopnika pravne osebe (podatek je javen na podlagi predpisov s področja gospodarskega statusnega prava), bodisi so njihovi podatki javni v povezavi z zemljiško knjigo, ki je javna knjiga na podlagi 4. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/03 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZZK-1) in 6.6 poglavja ZZK-1.
Pooblaščenec je z vpogledom v navedene tri dokumente ugotovil, da je osebne podatke, ki so opredeljeni v 7., 9. in 14. al. 1. tč. izreka te odločbe, v skladu s 7. členom ZDIJZ in 21. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Uredba) s trajnim prekritjem mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, zato je odločil kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Pooblaščenec se je z vpogledom v zahtevano dokumentacijo prepričal, da v njej ni drugih podatkov, ki bi predstavljali katero od drugih izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ.
Ne glede na to, da prosilec v pritožbi sicer ni oporekal višini stroškov, ki so navedeni na dnu izpodbijane odločbe, je Pooblaščenec po uradni dolžnosti ugotovil, da je bil z odločitvijo o stroških na prvi stopnji prekršen materialni zakon. Organ je namreč odmeril stroške (sicer ne v izreku, ampak na dnu odločbe) v višini 350 evrov »nagrade za postopek« in še 20 evrov »poštno tel. stroškov«. V skladu z določbo 2. odst. 34. člena ZDIJZ lahko namreč organ prosilcu za posredovanje fotokopij zaračuna le materialne stroške, vendar le če je predhodno sprejel in objavil stroškovnik (35. in 36. člen ZDIJZ), po katerem cene materialnih stroškov ne smejo presegati tistih, ki so določene v 19. členu Uredbe. V skladu s 4. odst. 20. člena Uredbe organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 10 evrov (z vključenim DDV). Pooblaščenec je preštel število fotokopij formata A4, ki jih mora v skladu s to odločbo organ posredovati prosilcu in ugotovil, da je njihovo skupno število 44. Glede na to, da je najvišja dovoljena cena materialnih stroškov za eno fotokopijo formata A4 0,06 evrov (takšno ceno povzema tudi stroškovnik organa, ki je objavljen v katalogu informacij javnega značaja, ki ga ima organ objavljenega na spletni strani http://www.lex-localis.info/files/0e1877e9-a531-4990-8c2e-7f65b5195cc6/634501754964218750_STROSKOVNIK.pdf), to pomeni, da je najvišja, cena, ki bi jo smel organ prosilcu zaračunati za materialne stroške fotokopiranja 2,64 evrov. Če k temu prištejemo še poštnino za pošiljanje zahtevanih informacij javnega značaja po pošti, po najvišji ceni pošiljanja priporočenega pisma s storitvijo povratnice ali osebne vročitve v skladu z veljavnim cenikom za poštne storitve (ki znaša skupaj 5,78 evrov), znesek materialnih stroškov ne presega 10 evrov, zato organ prosilcu materialnih stroškov sploh ne bi smel zaračunati.
Kljub temu, da je Pooblaščenec v pritožbenem postopku ugotovil tudi več kršitev pravil postopka (izdaja odločbe po pooblaščeni odvetnici, manjkajoč podpis osebe, ki je odločbo izdala, neustrezno vabljenje stranskega udeleženca v postopek), ki bi sicer lahko štele za bistvene, se do teh kršitev postopka ne opredeljuje izrecno, saj je Pooblaščenec izpodbijano odločbo odpravil in sam odločil o zahtevi prosilca že na drugi pravni podlagi.
Ker je namreč Pooblaščenec v pritožbenem postopku zoper odločbo, ki jo je organ izdal v ponovljenem postopku, ugotovil, da organ v ponovljenem postopku ni sledil opozorilom Pooblaščenca o potrebni dopolnitvi postopka in ni ravnal v skladu z odločbo Pooblaščenca št. 090-79/2012/2 z dne 4. 4. 2012, hkrati pa je prekršil tudi materialni zakon, je Pooblaščenec pritožbi posameznika delno ugodil, na podlagi 4. odst. 251. člena in 1. odst. 252. člena ZUP izpodbijano odločbo organa delno odpravil, in upoštevaje zgornje argumente in ugotovljena dejstva sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
V delu, v katerem je Pooblaščenec ugotovil, da gre za varovane osebne podatke, pa je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, na podlagi 3. odst. 248. čl. ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe. V tem delu je Pooblaščenec namreč ugotovil, da je izrek odločbe pravilen (dostop do zahtevanih podatkov se v tem delu zavrne in se torej potrdi izpodbijana odločba), vendar obrazložen z napačnimi razlogi (ni podana izjema varstva sodnega postopka, ampak gre za izjemo varstva osebnih podatkov).
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka