Radio Univox - Zavod za gozdove Slovenije
+ -Številka: 090-205/2012
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Poslovna skrivnost, Osebni podatek
Številka: 090-205/2012/
Datum: 31. 1. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 9. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 36/2008-ZPOmK-1, v nadaljevanju ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 246. člena, 1. odst. 248. člena in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 12. 9. 2012 in 2.10.2012 odgovornega urednika Radia Univox, Rožna ulica 39, 1330 Kočevje (v nadaljevanju prosilec), zoper odgovore z dne 3.8. 2012, 22.8.2012 in 20.9.2012 Zavoda za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednji
S K L EP
Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na zahtevo za posredovanje odgovorov na vprašanja:
A. POSLOVANJE DRŽAVNIH LOVIŠČ POSEBNEGA POMENA
1. Posredovanje podatkov o poslovanju LPN Snežnik Kočevska Reka in Žitna Gora - prihodki in odhodki po postavkah ter izvedbi odstrela v vsakem lovišču posebej za obdobje 2003 in 2004.
2. Kakšen je, bo javni razpis ali ne, in kdaj se bo predvidoma zgodila sprememba? Koliko bo davkoplačevalce stalo čakanje s podvojenim vodstvom?
B. ODSTREL MLADE DRUŽINE MEDVEDOV V
1. Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje?
2. Katere preventivne ukrepe ste izvedli iz naslova »opozarjanja in svetovanje ljudi na tem področju in medsebojno obveščanje«?
3. Katere odvračalne ukrepe ste uporabili, kdaj in kje?
9. Primer , 22.6.2012: Kako ste ugotovili, da gre za medvedko s tremi mladiči, kot ste navedli? Kdaj točno se je zgodil obisk? Ali je bil uničen en panj ali več? Koliko je znašala škoda? Kakšen je bil odzivni čas? Kako ste ugotovili, da se krajani počutijo ogrožene? Kateri krajani so se počutili ogrožene? Če so se počutili ogrožene, zakaj potem ni bila odstranjena hrana, ki je privabljala medvede?
8. Primer , 22.6.2012: Kako ste ugotovili, da gre za medvedko s tremi mladiči, kot ste navedli? Kdaj točno se je zgodil obisk? Koliko kokoši je bilo pokončanih? Kdo in kdaj vas je obvestil o dogodku ter kakšen je bil odzivni čas? Zakaj v tem primeru niste ugotavljali počutja ogroženost krajanov?
9. Primer prometne nesreče, …….. 7.7. 2012: Koliko je znašala morebitna škoda? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Katere preventivne ukrepe ste izvedli iz naslova »opozarjanja in svetovanje ljudi na tem področju in medsebojno obveščanje«? Katere odvračalne ukrepe ste uporabili, kdaj in kje?
10. Primer , od 9. do 25.7.2012; Zakaj ste se odzvali šele na klic policijske postaje, na klice oškodovanke pa se niste zmenili? Kdaj ste prejeli obvestilo/prijavo o dogodku ter kakšen je bil vaš odzivni čas? Katere konkretne ukrepe ste izvedli? Kdo jih je izvajal in v kakšnem obsegu? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Katere preventivne ukrepe ste izvedli iz naslova »opozarjanja in svetovanje ljudi na tem področju in medsebojno obveščanje«? Katere odvračalne ukrepe ste uporabili, kdaj in kje? Kje in kdaj je bila izvedena akcija vznemirjanja medveda s psi, kdo jo je izvedel in kakšen je bil rezultat, ali gre za enega medveda ali medvedjo družino? Ali je šlo pri ponovnih obiskih za enega medveda, medvedko z dvema mladičema ali medvedko s tremi mladiči?
11. Primer …., 12.7.2012: Kakšen je bil vaš odzivni čas? Na kakšni podlagi ste ugotovili domnevno ogroženost ljudi? Koliko je znašala morebitna škoda? Ali je bil vzrok za prihod medveda – večja količina hrane (suhega kruha) odpravljen, ali ste to svetovali? Katere konkretne ukrepe ste izvedli? Na kakšni osnovi ste ugotovili, da gre za medvedko z dvema mladičema?
12. Kako ste ga privabili? Zakaj niste odstranili vabnikov in počistili mesto odstrela? Ali ste po odstrelu mladička izvedli še kakšno aktivnost, katero in kdaj? Ali ste se odzvali na klic oškodovanke ali šele po posredovanju policije? Zakaj se na rotečo prošnjo oškodovanke niste zmenili? Ali je šlo pri fotografiranju mladiča, ki ga je izpostavila oškodovanka, za trofejno fotkanje? Na kateri osnovi ste po odstrelu prvega mladiča ugotovili, da se medvedka obnaša nevarno? Kdaj in kako ste to ugotovili? Ali se je medvedka vrnila, ker je iskala izgubljenega mladiča? Kakšne vabnike ste ji nastavili? Katere aktivnosti ste še izvedli? Kako ste ju privabili? Ali se je mati medvedka vrnila, ker je v šoku iskala svojega zgubljenega otroka? Katere aktivnosti ste še izvedli, kdaj in kje?
13. Dogajanje po likvidaciji mlade medvedje družine, od 23. do 31.7.2012: Zakaj ste zamolčali obisk medveda na eni od domačij v ? Kateri medved je obiskal domačijo, glede na to, da ste prejšnji večer likvidirali medvedko z mladičem? Zakaj ste izvajali redni dnevni nadzor vasi in dnevno prisotnost izvajali podnevi, če pa se je medved vedno pojavil ponoči? Katere preventivne ukrepe ste izvedli, kdaj, kje in v kakšnem obsegu? Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem? Zakaj ste zamolčali bližnje srečanje človeka z medvedom pri naselju …?
14. Kako ste ugotovili, da na tem območju prihaja do prestrukturiranja teritorijev medvedov, kar je javnosti sporočila Katja Konečnik, predstavnica ZGS Kočevje? Niste odgovorili na vprašanje, koliko medvedov živi na ožjem območju teh naselij. Niste odgovorili na vprašanje, koliko je bila medvedka stara in v kakšnem stanju je bila?.
15. Zakaj niste takoj ukrepali v primeru razreševanja konfliktnih primerov in ugotovili dejanskega stanja? ODLOV MEDVEDOV IN PROPADLO SODELOVANJE S FRANCIJO
1. Katere aktivnosti so bile že izvedene in kakšna je bila njihova vrednost?
3. Kje ste nameravali odloviti medveda (samico) in katere aktivnosti ste izvedli? Ali boste letos ali v bližnji prihodnosti nadaljevali s tovrstnimi aktivnostmi - Francija ali še kakšna druga država?
zavrže kot nedovoljena.
in
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se v delu, ki se nanaša na zahtevo za posredovanje odgovorov na naslednja vprašanja:
A. POSLOVANJE DRŽAVNIH LOVIŠČ POSEBNEGA POMENA
1. Posredovanje podatkov o poslovanju vseh treh LPN Medved Kočevje, Snežnik Kočevska Reka in Žitna Gora - prihodki in odhodki po postavkah ter izvedbi odstrela v vsakem lovišču posebej za obdobje od vključno leta 2005 dalje, ter za LPN Medved Kočevje za leto 2003 in 2004.
2. Ali je način izbire novega vodje LPN že dorečen?
B. ODSTREL MLADE DRUŽINE MEDVEDOV V
1. Katere konkretne ukrepe ste izvedli, kdaj in kje?
2. Kdo jih je izvajal in v kakšnem obsegu?
3. Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje?
4. Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem?
5. Primer ….., 22.6.2012: (panj) Kdo in kdaj vas je obvestil o dogodku?
5. Primer …., 22.6.2012 (hlev/ pokončanje kokoši): Koliko je znašala škoda?
6. Primer prometne nesreče, …, 7.7. 2012: Kdaj točno se je zgodila nesreča? Kdo in kdaj vas je obvestil o dogodku? Katera intervencijska ekipa je posredovala, kakšna je bila njena zasedba in katere konkretne ukrepe je izvedla?
7. Primer ……. od 9. do 25.7.2012 (prijava na Policijsko postajo Kočevje, po navedbah ZGS je medved vdrl v kokošnjak): Kdaj točno se je zgodil škodni primer ? Koliko je znašala morebitna škoda? Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje? Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem?
8. Primer , 12.7.2012 (po navedbah ZGS je medvedka z 2 mladičema poizkušala vdreti v hlev) Kdaj točno se je zgodil škodni primer? Kdaj ste prejeli obvestilo/prijavo, od koga?
9. Odločbe za odstrel in njihova realizacija, od 14. do 23.7.2012: Ali je letošnji mladič povzročal škodo? Kdo je predlagal odstrel mladiča in s kakšno utemeljitvijo? Kdaj točno je bil odstreljen mladič? Kdaj točno je bilo izdano dovoljenje? Kdaj točno sta bila odstreljena mladič in mati medvedka?
C. ODLOV MEDVEDOV IN PROPADLO SODELOVANJE S FRANCIJO
1. Prosilec je zaprosili za pogodbe o izvedbi projekta doselitve rjavega medveda, ki jo je ZGS sklenila z Uradom za lovstvo in živalski svet iz Francije (ONCFS) ter dopis/obvestilo (ali podobno), s katerim so odpovedali projekt.
2. Na koliko je bil ovrednoten projekt in iz katerih virov se je financiral?
3. Kdo je sodeloval pri pripravi projekta, krmljenju, monitoringu obiska medvedov na krmiščih, delu ljudi pri postavitvi pasti, odlovu, spremljavi, nabavi potrebne opreme, najemu zunanje pomoči, vlaganje v življenjsko okolje medvedov, monitoring in ostalo delo osebja v LPN (prosim za poimenski seznam),
delno ugodi. Organ je dolžan prosilcu v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe po pošti, na naslov prosilca, posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- Prihodke in odhodke vseh lovišč s posebnim namenom iz Finančnih poročil, zaključnih računov Zavoda za gozdove, za leta od 2003-2011,
- Potne naloge petih javnih uslužbencev za obdobje od 1.6.2012 do 31.7.2012, in sicer potni nalogi št.: 007694, 007672, 007656, 007657, 007678, 007671, 007677, 007663, 007680, 007655, 007664, 007668, 007669, 007652, 007653, 007673, 007651, 007697, 007658, s tem, da je organ dolžan na vseh prekriti: naslov prebivališča, znamko zasebnega vozila in registrsko označbo vozila.
- Dnevnike štirih revirnih lovcev za dogodke v , za obdobje junij in julij 2012 (22 strani, ki jih je organ posredoval Pooblaščencu), s tem, da je organ dolžan na vseh prekriti morebitna imena in priimke, ter naslove oseb, ki niso javni uslužbenci oziroma so imenovani kot zasebniki (npr. lastnik kmetije, gozda)
- Zapisnike o nastanku škode, ki so jo povzročile zavarovane živali in sporazume o določitvi višine odškodnine, in sicer za škodne dogodke z dne 22.6.2012, 7-10. 7.2012, 14.7. 2012 in 16.7.2012 v ….. (17 strani), s tem, da je organ dolžan na sporazumih o določitvi višine odškodnine prekriti naslov oškodovanca, davčno številko, vrsto premoženja, številko transkacijskega računa in na sporazumu z dne 16.7.2012 tudi ime in priimek oškodovanca ter celotno vsebino pod opombo, na zapisnikih o nastanku škode pa na prvi strani ime in priimek, naslov oškodovanca, telefonsko številko ter kraj/krajevno ime pod točko 5, na drugi strani pa vse podatke pod točkami: 6., 8., 9,10 in podpis oškodovanca.
- Izpis iz Excelove tabele baze mesečnih dogodkov intervencijskih skupin, podatki vodeni pri »skupno« pod zaporednimi številkami: 88, 99, 145-152, za dogodke z dne 7.7.2012 in 13.7.1212 …….. ter 22.6.2012, 20.9.2012, 17.7.2012, 22.7. 2012 (trije zapisi na ta dan), 9.7.2012 in 13.7.2012, vsi , s tem, da je organ dolžan pri vrstici 89 in 145 prekriti ime in priimek pod vrstico »klicatelj«
- Strokovno mnenje za izdajo pisnega dovoljenja za izjemen odvzem z odstrelom rjavega medveda iz narave z dne 23.7.2012, št. 341-40/12,
- Dovoljenje z dne 30.7.2012, št. 35601-124/2012-3 in uradni zaznamek – ustna odločba z dne 30.7.2012, št. 35601-124/2012-1,
- Dovoljenje z dne 30.7.2012, št. 35601-119/2012-3 in uradni zaznamek – ustna odločba z dne 17.7.2012, št. 35601-119/2012-1,
- Dovoljenje z dne 30.7.2012, št. 35601-117/2012-3 in uradni zaznamek – ustna odločba z dne 16.7.2012, št. 35601-117/2012-1
- Pravilnik o organiziranosti in sistematizaciji delovnih mest v Zavodu za gozdove Slovenije z dne 21.6.2012 s prilogami,
- Sklep direktorja ZGS o delovni skupini za odlov živega medveda za preselitev v Francijo z dne 25.5.2011,
- Pogodba (CONVENTION N 2011/34/218)
2. V delu, v katerem je prosilec zahteval varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanih dokumentih v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe prekriti, se pritožba zavrne.
3. Stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ posredoval več sklopov vprašanj. Prvi sklop z dne 20.6.2012 se je nanašal na vprašanja glede organiziranosti in sistematizacije delovnih mest pri organu ter glede proračuna organa in plač zaposlenih. Drugi sklop vprašanj z dne 3.7.2012 se je nanašal na poslovanje lovišč s posebnim namenom od leta 2005 dalje. Tretji sklop vprašanj z dne 27.7.2012 pa je bil v zvezi s temo o medvedih in postopkom imenovanja novega vodje lovišč s posebnim namenom.
Pooblaščenec posebej poudarja, da povzema le tista vprašanja prosilca in odgovore organa, ki so tudi predmet pritožbenega postopka, ker prosilec z odgovori ni bil zadovoljen. Na zastavljena vprašanja je organ odgovarjal naslednje:
Odgovor organa dne 29.6.2012:
1. Vlada je dala soglasje k novemu pravilniku o organiziranosti in sistematizaciji delovnih mest v Zavodu za gozdove Slovenije. Kaj to pomeni za območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije v Kočevju?
Glavna težava ZGS in posledično OE Kočevje ni uvedba nove sistemizacije, pač pa pomanjkanje sredstev za kritje materialnih stroškov za vzdrževanje objektov, nabavo zaščitne in ostale opreme ter za službene prevoze na teren. OE Kočevje je pripravljena pričakala nov Pravilnik o organiziranosti in sistematizaciji delovnih mest v Zavodu za gozdove Slovenije (Pravilnik), saj je v okviru danih možnosti sproti racionalizirala in optimizirala delovne procese. Po prejšnji sistemizaciji so imeli na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), OE Kočevje sistemiziranih 67 delovnih mest za gozdarje in 28 za lovce. Dejansko zaposlenih po kadrovskem načrtu je bilo manjše število ljudi. Po novi sistemizaciji imajo sistemiziranih 57 delovnih mest za gozdarje in 28 za lovce. Dejansko je redno zaposlenih 56 gozdarjev in 24 lovcev.
2. Katere notranje organizacijske enote boste ukinili oziroma spremenili? Kako boste optimizirali delovne procese in povečali učinkovitost izvajanja javne gozdarske službe? Zakaj tega niste storili že doslej?
ZGS je izpeljal uravnoteženje kadra po OE na enotnih strokovnih izhodiščih. Formalno na OE Kočevje od 10 KE ukinjajo 4 krajevne enote (KE) in od 36 revirjev 2 revirja. Dejansko pa že sedaj delujejo s 7 KE. Potrebno bo združiti krajevni enoti Velike Lašče in Dobrepolje. KE Ribnica in Grčarice, KE Travna gora in Draga ter KE Kočevska Reka in Kolpska dolina so že sedaj funkcionirale kot ena KE, s po enim vodjem KE. Nespremenjeni ostajata KE Rog in Pugled. Tudi revirje imajo že oblikovane skladno s predpisanim – 34. Na lovskem delu ne ukinjajo nobene organizacijske enote, lovski revirji pa so bili združeni in preoblikovani že ob prihodu novih lovišč v ZGS. Optimizacija kadra in delovnih procesov je permanenten proces in na OE Kočevje to aktivno izvajajo, zato tudi nimajo večjih problemov pri uvajanju nove sistemizacije. Formalno pa se kadrovska problematika lahko spreminja le s spremembo sistemizacije oz. sprejetjem novega Pravilnika.
3. Kako to, da v okviru iste območne enote samostojno delujeta dve državni lovišči posebnega pomena, ki se ukvarjata z isto dejavnostjo? Kako boste uredili to področje, kdaj in na kakšen način? Ali boste novo vodstvo imenovali na osnovi javnega razpisa?
V okviru OE Kočevje je do sedaj formalno obstajalo 10 KE, od sedaj naprej 6. Do leta 2005 so imeli eno lovišče GL Medved, z letom 2005 sta po Zakonu o divjadi in lovstvu prišla na OE Kočevje še dve lovišči, eno iz firme Snežnik (Snežnik Kočevska Reka) in eno iz Lovske zveze Slovenije (Žitna gora). Gre za teritorialno organiziranost, vodstvo organizacijskih enot (gozdarskih in lovskih) pa je odvisno, razen od površine, predvsem od obsega dela in števila zaposlenih. Trenutno tri LPN vodita dva vodja LPN, v bodoče bo vodenje izvajal le eden. Kako bo imenovan novi vodja LPN še ni dorečeno, čas za implementacijo Pravilnika je do konca decembra 2012. Oba trenutna vodja LPN izpolnjujeta pogoje za zasedbo delovnega mesta. Tri lovišča bodo formalno obstajala tudi vnaprej, saj se jih lahko spreminja le z zakonom.
4. Koliko je znašal letni proračun vaše območne enote za leto 2011 (prihodki, odhodki) in koliko znaša letošnji? Koliko sredstev je namenjenih za plače in druge prispevke zaposlenih v povprečju in po posameznih delovnih mestih - prosimo za celovito preglednico. Koliko znaša povprečna bruto plača zaposlenega?
OE Kočevje nima enovitega proračuna. Sestavljen je iz gozdarskega in lovskega dela, za gozdarski pa se osebni prejemki (plače) vodijo na centrali ZGS, drugi osebni prejemki in materialni stroški pa na OE. Za leto 2011 so imeli za druge osebne prejemke in materialne stroške v finančnem načrtu za gozdarski del 268.441 €, ali 13 % manj kot v letu 2010. LPN se večinoma financirajo iz lastne dejavnosti, nekaj sredstev za sofinanciranje javnih nalog prispeva ministrstvo (okoljski del).
Odgovor organa dne 5.7.2012
Prosim za podatke o poslovanju vseh treh LPN (Medved Kočevje, Snežnik Kočevska Reka in Žitna Gora) in izvedbi odstrela v vsakem lovišču posebej za obdobje od leta 2005 dalje!
Javno dostopni podatki so v letnih poročilih ZGS, zato je organ prosilcu posredoval povezavo na spletno stran ZGS (http://www.zgs.gov.si/slo/zavod/informaciie-iavnega-znacaia/letna-porocila/index.html), kjer so v Poročilih o delu ZGS tudi podatki o odstrelu LPN po letih. Uradni podatki o poslovanju LPN pa so razvidni iz Finančnega poročila ZGS, ki se izdeluje na sedežu ZGS, torej izven pristojnosti vodje OE. Za leto 2011 Vlada še ni potrdila poročil ZGS, zato ti podatki še niso objavljeni.
Odgovor organa dne 3.8.2012
1. V zvezi s konflikti z medvedi v ….. in odstrelom medvedje družine v …….. vas prosim za kronološki pregled sprejetih ukrepov od 7. julija letos dalje (ali prej, če so obstajali konflikti) po dnevih, ko so se začeli konflikti, to je obiska medveda pri , do zdaj.
A - Kronologija dogodkov:
22.6.2012 - - medvedka z mladiči je uničila čebeljo družino, večkrat je opažena v bližini naselja , krajani se počutijo ogroženi.
22.6.2012 - vdor medvedke z mladiči v hlev, …. in pokončanje kokoši 7.7. 2012 - prometna nesreča - trk osebnega vozila z medvedjim mladičem pri naselju………... Intervencijska ekipa preveri mesto povoza in ugotovi, da je medvedja družina brez opaznih poškodb nadaljevala pot
9.7. 2012 - prijava škodnega primera - vdor medveda v kokošnjak (policijska postaja Kočevje) 10.7.2012 - ocena škodnega primera, vznemirjanje medveda s psi.
10. -12.7. 2012 opažanje medveda v naselju …..
12.7. 2012 - zaščita okolice kmetije z arbinom.
12.7.2012 - medvedka z 2 mladičema je poizkušala vdreti v hlev na……... Medvede je uspelo družini pregnati. Bojijo se za svojo varnost.
13.7.2012 - ponoven vdor medveda v gospodarsko poslopje in ocena škodnega dogodka (policijska postaja Kočevje).
14.7. 2012 - ponovno pojavljanje medveda ob stanovanjski niši (obvestilo policijske postaje Kočevje).
14.7. 2012 - izdaja ustne odločbe za izredni odvzem manjšega medveda v kategoriji do 100kg z odstrelom na območju vasi , z veljavnostjo do 21.7.2012
17.7. 2012 - na podlagi opazovanj oz. intervencij lovcev organa se ugotovi, da je problematičen medved dejansko medvedka z 2 letošnjima mladičema (prva ocena o medvedu je bila podana s strani gospe), zato se pridobi odločbo za odstrel enega od obeh mladičev z veljavnostjo do 24.7.2012.
22.7. 2012 - revirni lovec LPN Snežnik izvrši izredni odstrel enega od dveh medvedjih mladičev.
22.7.2012 - zaradi nevarnega obnašanja medvedke s preostalim mladičem se pridobi ustno odločbo za izredni odstrel preostanka medvedje družine z veljavnostjo do 29. 7.2012.
23.7.2012 - revirni lovec LPN Snežnik izvrši izredni odstrel drugega medvedjega mladiča in medvedke.
B - Kronologija ukrepov, ki so jih izvajali uslužbenci LPN Snežnik, v sodelovanju z vodjo intervencijske skupine:
• Obdobje od 22.06. - 13.07.2012 Ukrepi:
povečana prisotnost uslužbencev v neposredni bližini vasi ………… opazovanje in nadzor nad mestom konflikta ter spremljanje pojavljanja in gibanja prisotnih medvedov v neposredni okolici vasi, opozarjanje in svetovanje ljudi na tem področju in medsebojno obveščanje, postavitev dodatnih montažnih lovskih opazovalnic v širši okolici obeh vasi, uporaba odvračalnih ukrepov (zvočnih in kemičnih z uporabo arbina in zvočnih plašil).
• Obdobje od 14.07. - 23.07.2012 Ukrepi:
stalna prisotnost uslužbencev v neposredni bližini vasi …………nočno dežurstvo v vaseh na treh dodatno postavljenih montažnih prežah v času od 21.00 ure zvečer do 5.00 zjutraj, varovanje kmetije ob sami stanovanjski hiši v …, po potrebi obveščanje in razgovor z ljudmi v treh vaseh, montaža treh opazovalnih kamer na mesta, kjer je možen dostop medvedov v vasi, postavitev električnih, zvočnih in mehanskih odvračal dlje v gozdu, kjer je možen dostop medvedov v vasi, stalen nadzor nad gibanjem medvedje družine v bližini vasi, realizacija odstrela v skladu z odločbo ARSA, odstranitev odvračal in montažnih objektov.
• Obdobje od 24.07. 2012 naprej Ukrepi:
ponovitev preventivnih ukrepov v neposredni bližini in gozdu na drugi domačiji v………., dnevna prisotnost in razgovori s prebivalci vasi, redni dnevni nadzor vasi.
2. Gospa iz se je osebno obrnila na organ, češ da Zavod za gozdove Slovenije in tamkajšnje lovišče s posebnim namenom Snežnik Kočevska Reka nista (pravočasno?) uporabila nobenega od odganjalnih ukrepov (električni pastir, odvračalni vonji...), po njenih navedbah ste ji odsvetovali umik hrane, ki je potem še več dni privabljala medvede. Zakaj ste tako ravnali? Ali ste pri razreševanju konkretnega primera bili premalo zavzeti, prepočasni, nezainteresirani in nestrokovni ter kdo je odgovoren za taksno ravnanje?
Gospe se je po prvem napadu ocenila nastala škoda in poizkušalo pregnati medveda z vznemirjenjem s psom, kasneje z zaščito z arbinom. Gospe se ni svetovalo privabljanje medveda, temveč nasprotno, čimprejšnjo sanacijo stanja in dodatne zaščitne ukrepe. Tudi sicer je vsak oškodovanec dolžan poskrbeti za obveščanje higijensko sanitarne službe, ki izvaja brezplačen odvoz pokončanih živali. Do določenih nesporazumov z ZGS in LPN je prišlo, ker je gospa o dogodkih prej obveščala medije, kot ustrezne strokovne službe.
3. Prosim za obrazložitev ocene, da gre za nevarno medvedko z mladiči, ki ogroža ljudi - na kateri osnovi ste prišli do takšne oznake in koliko je konkretnih primerov, da bi dejansko ogrožala ljudi? Koliko let je bila likvidirana medvedka stara?
Konkretni primer problemov z medvedi v naseljih ………………. kažejo na zahtevno usklajevanje sobivanja človeka in medveda. Po mesecu spremljanja dogodkov, svetovanja in zaščitnih ukrepov se je ugotovilo, da medved (medvedka) s svojim obnašanjem ogroža krajane v takšni meri, da je bila presežena kritična točka ogroženosti.
4. Kako to, da ste na začetku ocenjevali, da gre za 150 kilogramov težkega medveda, nazadnje pa ste pokončali medvedjo družino? Kdo je izvedel odstrel medvedje družine?
V poročilih in strokovnih mnenjih, katere je posredoval ZGS, se vedno omenja le medved (medvedka) v masi do 100 kg. Prva ocena o medvedu je bila verjetno podana s strani gospe, zaposleni ZGS so takšno informacijo prejeli od Regijskega centra za obveščanje. O drugačni kategoriji in številu pa se je začelo govoriti in ukrepati šele na podlagi opazovanj oz. intervencij lovcev organa.
5. Zakaj se po likvidaciji medvedje družine nadaljujejo obiski medveda pri ljudeh - ali ste pobili napačne medvede?
Nadaljnjih problemov (napadov medveda) na območju naselij ………………po odvzemu medvedje družine z izrednim odstrelom ni bilo. Preverjanje posredovanih informacij je pokazalo na ponovno obveščanje o zastarelih konfliktih, ki so se obravnavali pred izvedenim posegom.
6. Koliko medvedov živi na tem območju Grčarice - Gotenica - Kočevska Reka – Stojna in koliko medvedjih teritorijev je na tem območju? Kako ste prišli na misel, da znotraj tega območja poteka prestrukturiranje teritorijev medvedov?
Natančnejše podatke o natančnem številu medvedov na omenjenem območju lahko pričakujemo ob ponovni genski analizi populacije. Ocenjena številčnost rjavega medveda na območju LPN Snežnik Kočevska Reka je med 30 in 40 medvedi.
7. Iz vaših javnih nastopov je razbrati, da niste imeli pisne odločbe ARSO za odstrel medvedje družine. Kdo vam je dovolil odstrel, kdaj, v kakšnih razmerah in kakšen je bil vaš predlog oz. njegova utemeljitev?
V primerih izrednih razmer, ko ARSO oceni, da gre za nujen ukrep, ki ga ni mogoče odlagati (nevarnost za življenje in zdravje ljudi ter večja materialna škoda) lahko ARSO izda v skladu z zakonodajo ustno odločbo, ki takoj stopi v veljavo. Po pridobitvi strokovnega mnenja ZGS nato v roku 8 dni izda navedeni organ se pisno odločbo.
Dne 10. 8. 2012 je prosilec po elektronski pošti in nato še 20.8.2012 po klasični pošti na organ ponovno naslovil vprašanja na podlagi 45. člena ZMed. Ob tem je pojasnil, da se zahvaljuje za posredovane odgovore, za katere ugotavlja, da organ ni odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, zato ponovno postavlja vprašanja, in sicer:
1 V zvezi s konflikti z medvedi v ………in likvidacijo medvedje družine v ……….je prosilec prosil za kronološki pregled sprejetih ukrepov od 22. junija letos dalje po dnevih, ko so se začeli konflikti v ……..:
22.6 2012 - - medvedka z mladiči je uničila čebeljo družino, večkrat je opažena v bližini naselja …., krajani se počutijo ogroženi - Kako ste ugotovili, da gre za medvedko s tremi mladiči, kot ste navedli? Kdaj točno se je zgodil obisk? Ali je bil uničen en panj ali več? Koliko je znašala škoda? Kdo in kdaj vas je obvestil o dogodku ter kakšen je bil odzivni čas? Kako ste ugotovili, da se krajani počutijo ogrožene? Kateri krajani so se počutili ogrožene? Če so se počutili ogrožene, zakaj potem ni bila odstranjena hrana, ki je privabljala medvede?
22.6 2012 - vdor medvedke z mladiči v hlev, … in pokončanje kokoši - Kako ste ugotovili, da gre za medvedko s tremi mladiči, kot ste navedli? Kdaj točno se je zgodil obisk? Koliko kokoši je bilo pokončanih? Koliko je znašala škoda? Kdo in kdaj vas je obvestil o dogodku ter kakšen je bil odzivni čas? Zakaj v tem primeru niste ugotavljali počutje ogroženost krajanov?
23.6.2012 – 6.7.2012i: Katere konkretne ukrepe ste izvedli, kdaj in kje? Kdo jih je izvajal in v kakšnem obsegu? Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Katere preventivne ukrepe ste izvedli iz naslova »opozarjanja in svetovanja ljudem na tem področju in medsebojnega obveščanja«? Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem? Katere odvračalne ukrepe ste uporabili, kdaj in kje?
7.7. 2012 - prometna nesreča —trk osebnega vozila z medvedjim mladičem pri naselju……….. Intervencijska ekipa preveri mesto prevoza in ugotovi, da je medvedja družina brez opaznih poškodb nadaljevala pot - Katere preventivne ukrepe ste izvedli iz naslova »opozarjanja in svetovanja ljudem na tem področju in medsebojnega obveščanja«? Katere odvračalne ukrepe ste uporabili, kdaj in kje?
8.7.2012- Katere konkretne ukrepe ste izvedli, kdaj in kje? Kdo jih je izvajal in v kakšnem obsegu? Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Katere preventivne ukrepe ste izvedli iz naslova »opozarjanja in svetovanja ljudem na tem področju in medsebojnega obveščanja«? Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem? Katere odvračalne ukrepe ste uporabili, kdaj in kje?
9.7. 2012 -prijava škodnega primera-vdor medveda v kokošnjak (policijska postaja Kočevje) - Kdaj točno se je zgodil škodni primer - oškodovanka trdi, da jo je medved obiskal vsak dan? Zakaj ste se odzvali šele na klic policijske postaje, za klice oškodovanke pa se niste zmenili? Koliko je znašala morebitna škoda? Kdaj ste prejeli obvestilo/prijavo o dogodku ter kakšen je bil vas odzivni čas? Katere konkretne ukrepe ste izvedli?
10.7.2012 - ocena škodnega primera, vznemirjanje medveda s psi. - Kdaj točno se je zgodil škodni primer - oškodovanka trdi, da jo je medved obiskal vsak dan? Zakaj ste se odzvali šele na klic policijske postaje, na klice oškodovanke pa se niste zmenili? Koliko je znašala morebitna škoda? Kdaj ste prejeli obvestilo/prijavo o dogodku ter kakšen je bil vas odzivni čas? Katere konkretne ukrepe ste izvedli? Kje in kdaj je bila izvedena akcija vznemirjanja medveda s psi, kdo jo je izvedel in kakšen je bil rezultat, ali gre za enega medveda ali medvedjo družino?
10. -12.7. 2012 opažanje medveda v naselju ….. Kdaj točno se je zgodil škodni primer- oškodovanka trdi, da jo je medved obiskal vsak dan? Zakaj ste se odzvali šele na klic policijske postaje, na klice oškodovanke pa se niste zmenili? Koliko je znašala morebitna škoda? Kdaj ste prejeli obvestilo/prijavo o dogodku ter kakšen je bil vaš odzivni čas? Katere konkretne ukrepe ste izvedli?
11.7.2012- Katere konkretne ukrepe ste izvedli, kdaj in kje? Kdo jih je izvajal in v kakšnem obsegu? Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Katere preventivne ukrepe ste izvedli iz naslova »opozarjanja in svetovanja ljudem na tem področju in medsebojnega obveščanja«? Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem? Katere odvračalne ukrepe ste uporabili, kdaj in kje?
12.7. 2012 - zaščita okolice kmetije z arbinom. Kdaj točno se je zgodil škodni primer - oškodovanka trdi, da jo je medved obiskal vsak dan? Zakaj ste se odzvali šele na klic policijske postaje, za klice oškodovanke pa se niste zmenili? Koliko je znašala morebitna škoda? Kdaj ste prejeli obvestilo/prijavo o dogodku ter kakšen je bil vaš odzivni čas? Katere konkretne ukrepe ste izvedli?
12.7.2012 - medvedka z 2 mladičema je poizkušala vdreti v hlev na………. Medvede je uspelo družini pregnati. Bojijo se za svojo varnost. Kdaj točno se je zgodil škodni primer? Kdaj ste prejeli obvestilo/prijavo, od koga in kakšen je bil vaš odzivni čas? Oškodovanka je medveda pregnala tako, da se mu je neposredno približala in odvrgla petarde – na kakšni podlagi ste ugotovili domnevno ogroženost ljudi? Koliko je znašala morebitna škoda? Ali je bil vzrok za prihod medveda - večja količina hrane (suhega kruha) odpravljen, ali ste to svetovali? Katere konkretne ukrepe ste izvedli? Na kakšni osnovi ste ugotovili, da gre za medvedko z dvema mladičema?
13.7.2012 - ponoven vdor medveda v gospodarsko poslopje in ocena škodnega dogodka (policijska postaja Kočevje). Kdaj točno se je zgodil škodni primer - oškodovanka trdi, da jo je medved obiskal vsak dan? Zakaj ste se odzvali šele na klic policijske postaje, na klice oškodovanke pa se niste zmenili? Koliko je znašala morebitna škoda? Kdaj ste prejeli obvestilo/prijavo o dogodku ter kakšen je bil vaš odzivni čas? Katere konkretne ukrepe ste izvedli? Ali je šlo za enega medveda, medvedko z dvema mladičema ali medvedko s tremi mladiči?
14.7. 2012 - ponovno pojavljanje medveda ob stanovanjski hiši (obvestilo policijske postaje Kočevje). Kdaj točno se je zgodil škodni primer - oškodovanka trdi, da jo je medved obiskal vsak dan? Zakaj ste se odzvali šele na klic policijske postaje, na klice oškodovanke pa se niste zmenili? Koliko je znašala morebitna škoda? Kdaj ste prejeli obvestilo/prijavo o dogodku ter kakšen je bil vas odzivni čas? Katere konkretne ukrepe ste izvedli? Ali je šlo za enega medveda, medvedko z dvema mladičema ali medvedko s tremi mladiči?
14.7. 2012 - izdaja ustne odločbe za izredni odvzem manjšega medveda v kategoriji do 100kg z odstrelom na območju vasi…….., z veljavnostjo do 21.7.2012 - Katere konkretne ukrepe ste izvedli, kdaj in kje? Kdo jih je izvajal in v kakšnem obsegu? Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Katere preventivne ukrepe ste izvedli iz naslova »opozarjanja in svetovanja ljudem na tem področju in medsebojnega obveščanja«? Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem? Katere odvračalne ukrepe ste uporabili, kdaj in kje?
15.7.2012- 16.7.20121 Katere konkretne ukrepe ste izvedli, kdaj in kje? Kdo jih je izvajal in v kakšnem obsegu? Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Katere preventivne ukrepe ste izvedli iz naslova »opozarjanja in svetovanje ljudi na tem področju in medsebojno obveščanje«? Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem? Katere odvračalne ukrepe ste uporabili, kdaj in kje?
17.7 2012 - na podlagi opazovanj oz. intervencij naših lovcev se ugotovi, da je problematični medved dejansko medvedka z 2 letošnjima mladičema (prva ocena o medvedu je bila podana s strani gospe), zato se pridobi odločba za odstrel enega od obeh mladičev z veljavnostjo do 24.7.2012. Katere konkretne ukrepe ste izvedli, kdaj in kje? Kdo jih je izvajal in v kakšnem obsegu? Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Katere preventivne ukrepe ste izvedli iz naslova »opozarjanja in svetovanja ljudem na tem področju in medsebojnega obveščanja«? Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem? Katere odvračalne ukrepe ste uporabili, kdaj in kje?
18.7.2012 – 21.7.2012 Katere konkretne ukrepe ste izvedli, kdaj in kje? Kdo jih je izvajal in v kakšnem obsegu? Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Katere preventivne ukrepe ste izvedli iz naslova »opozarjanja in svetovanje ljudi na tem področju in medsebojno obveščanje«? Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem? Katere odvračalne ukrepe ste uporabili, kdaj in kje?
22.7. 2012 - revirni lovec LPN Snežnik izvrši izredni odstrel enega od dveh medvedjih mladičev. Kdaj točno je bil odstreljen mladic? Kako ste ga privabili? Zakaj niste odstranili vabnikov in počistili mesta odstrela? Oškodovanka je javno zatrdila, da je bilo obnašanje državnih lovcev po odstrelu neprimerno in da ste jo navkljub njenemu rotenju pustili samo in posledično izpostavili ogrožanju s strani matere medvedke, ki se je v šoku vrnila po izgubljenega otroka že po dvajsetih minutah? Ali ste po odstrelu mladička izvedli še kakšno aktivnost, katero in kdaj? Ali ste se odzvali na klic oškodovanke ali šele po posredovanju policije? Zakaj se za rotečo prošnjo oškodovanke niste zmenili? Ali je šlo pri fotografiranju mladiča, ki ga je izpostavila oškodovanka, za trofejno fotkanje?
22.7.2012 - zaradi nevarnega obnašanja medvedke s preostalim mladičem se pridobi ustno odločbo za izredni odstrel preostanka medvedje družine, z veljavnostjo do 29. 7.2012. Na kateri osnovi ste ugotovili, da se medvedka obnaša nevarno? Kdaj in kako ste to ugotovili? Ali se je medvedka vrnila, ker je iskala izgubljenega mladiča? Kakšne vabnike ste ji nastavili? Katere aktivnosti ste se izvedli? Kdaj točno je bilo izdano dovoljenje?
23.7.2012 - revirni lovec LPN Snežnik izvrši izredni odstrel drugega medvedjega mladiča in medvedke. - Kdaj točno sta bila odstreljena mladič in mati medvedka? Kako ste ju privabili? Ali se je mati medvedka vrnila, ker je v šoku iskala svojega zgubljenega otroka? Katere aktivnosti ste se izvedli, kdaj in kje?
24.7.2012 - Zakaj ste zamolčali obisk medveda na eni od domačij v…….? Kateri medved je obiskal domačijo, glede na to, da ste prejšnji večer likvidirali medvedko z mladičem? Zakaj ste izvajali redni dnevni nadzor vasi in dnevno prisotnost izvajali podnevi, če pa se je medved vedno pojavil ponoči? Katere preventivne ukrepe ste izvedli, kdaj, kje in v kakšnem obsegu? Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem?
25.7.2012 – 29.7.2012 Zakaj ste izvajali redni dnevni nadzor vasi in dnevno prisotnost izvajali podnevi, če pa se je medved vedno pojavil ponoči? Katere preventivne ukrepe ste izvedli, kdaj, kje in v kakšnem obsegu? Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem?
30.7.2012 - Zakaj ste zamolčali obisk medveda v zaselku……..? Zakaj ste izvajali redni dnevni nadzor vasi in dnevno prisotnost izvajali podnevi, če pa se je medved vedno pojavil ponoči? Katere preventivne ukrepe ste izvedli, kdaj, kje in v kakšnem obsegu? Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem?
31.7.2012 - Zakaj ste zamolčali bližnje srečanje človeka z medvedom pri naselju ….? Zakaj ste izvajali redni dnevni nadzor vasi in dnevno prisotnost izvajali podnevi, če pa se je medved vedno pojavil ponoči? Katere preventivne ukrepe ste izvedli, kdaj, kje in v kakšnem obsegu? Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem? Ali ste oškodovanki iz …..odsvetovali umik hrane, ki je potem še več dni privabljala medvede, ali ne? Zakaj ste tako ravnali? Ali ste pri razreševanju konkretnega primera bili premalo zavzeti, prepočasni, nezainteresirani in nestrokovni ter kdo je odgovoren za takšno ravnanje? Konkretni primeri obiskov medveda v naseljih ………….so imeli le en cilj: hrana. Mlada medvedja družina je nazadnje obiskovala le domačijo, kjer hrana na vaš predlog, kot je oškodovanka javno povedala, ni bila odstranjena. Zadnja dva dneva se je medvedka vračala po izgubljenega mladiča. Kdaj in kako je bila presežena kritična točka ogroženosti? Prosim tudi za opredelitev termina kritična točka ogroženosti v teoriji in praksi ter obrazložitev ocene, da gre za nevarno medvedko z mladiči, ki ogroža ljudi - na kateri osnovi ste prišli do takšne oznake in koliko je konkretnih primerov, da bi dejansko ogrožala Ijudi? Koliko je bila stara ubita medvedka? Kolikokrat in kdaj točno je interveniral Regijski center za obveščanje? Kako to, da ste šele po več kot treh tednih ugotovili, da gre za problematično medvedko z dvema letošnjima mladičema, prej pa ste ocenjevali, da gre od 100 do 150 kilogramov težkega medveda? Ali imate točne podatke o številu medvedov, ki živijo na območju Grčarice - Gotenica - Kočevska Reka - Stojna? Koliko medvedjih teritorijev je na tem območju? Kako ste prišli na misel, da znotraj tega območja poteka prestrukturiranje teritorijev medvedov?
Na vprašanja prosilca je organ odgovoril dne 22.8.2012 in navedel, da so v zvezi s problematiko odstrela medvedje družine ………poslali odgovor v začetku avgusta 2012 in so v njem pojasnili vse zadeve, ki so pomembne za objektivno informiranje javnosti in se nanašajo na delovanje Zavoda za gozdove Slovenije v konkretnem primeru. Vsi ukrepi so bili izvajani strokovno in postopno (preverba in ocena situacije, spremljanje, zaščita, plašenje, odstrel). Podan kronološki pregled dogodkov je sestavljen na osnovi zapisnikov konfliktnih dogodkov, ki so jih v tem obdobju na prizadetem območju zabeležili pooblaščeni cenilci škod po zavarovanih vrstah ter opravljenih nalog, ki so jih skladno s programom dela pravili stroke opravili pristojni lovci. Vsi zapisniki o ogledih, izvedenih ukrepih ter ocene škod so bili pripravljeni v skladu z ustaljenimi postopki dela na terenu, navodili Ministrstva za kmetijstvo in okolje in v zakonsko predpisanih rokih. Kot dodatno pojasnilo h kronologiji dogodkov je organ navedel, da je bilo dne 14. 7. 2012 opaženo ponovno pojavljanje medveda ob stanovanjski hiši gospe, ki je takrat ocenila, da je življenjsko ogrožena in da je ogroženo njeno svobodno gibanje. Ponovno so sporočili, da je bila prva ocena o enem samem medvedu, težkem okrog 150 kg, podana s strani gospe. Da gre za medvedko z dvema letošnjima mladičema se je ugotovilo šele na podlagi opazovanj in intervencij revirnih lovcev dne 17. 7. 2012. 22. 07. 2012 je poklicni revirni lovec LPN Snežnik izvršil izredni odstrel enega od dveh medvedjih mladičev ob stanovanjskem objektu gospe, skladno s strokovno etičnimi načeli, predmetno zakonodajo in strateškimi dokumenti (Strategija upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji iz leta 2002), ko se najprej odstreli mladiča (e), šele nato in nazadnje medvedko. Medvedka z drugim mladičem se je umaknila. Po ponovnem klicu gospe na PP Kočevje zaradi nevarnega obnašanja medvedke, se je pridobilo novo ustno dovoljenje za izredni odstrel preostale medvedje družine, ki ga je izvedel dne 23 07 2012 revirni lovec LPN Snežnik (odstrel drugega medvedjega mladiča in medvedke). Informacije o natančnem številu medvedov na omenjenem območju, ki živijo kot prosto živeče živali, je skoraj nemogoče ugotoviti, gre zgolj za približne ocene. Tudi teritoriji nikoli niso jasno razmejeni, da bi jih bilo mogoče določiti. Vsako leto, ko medvedke zapustijo odrasle mladiče, si le-ti poskušajo najti svoj teritorij, kar vedno povzroči določene spremembe znotraj razporeditve teritorijev.
Zoper zgoraj navedene odgovore organa je prosilec dne 12.9. 2012 pri Pooblaščencu po elektronski pošti vložil pritožbo po ZMed, ker z odgovori ni bil zadovoljen. Dne 4.10.2012 je prosilec posredoval še širše utemeljeno pritožbo. Prosilec je v uvodu podal svoje stališče do delovanja organa v zvezi z medvedi v ……. in soseščini, nato pa pritožbo razdelil na tri sklope.
A. POSLOVANJE DRŽAVNIH LOVIŠČ POSEBNEGA POMENA
Organ je večkrat zaprosil za posredovanje podatkov o poslovanju vseh treh Lovišč posebnega pomena Medved Kočevje, Snežnik Kočevska Reka in Žitna Gora, ki delujejo v okviru ZGS Kočevje. Na spletnem naslovu, na katerega ga je napotil vodja ZGS Kočevje, obstajajo le skupni podatki za vsa lovišča v državi, ne pa za vsako lovišče posebej, za kar je zaprosil v skladu z določili Zakona o medijih. Zato je na ZGS Kočevje in kasneje še na ZGS ponovno naslovil spodaj navedena vprašanja. Prosilec je zahteval tudi, na kakšen način izbirajo novega vodjo državnih lovišč na Kočevskem in koliko bo davkoplačevalce stalo odlašanje zaradi podvojenega vodstva. Spodaj navedena vprašanja je prosilec prvič zastavil 20. junija, kasneje pa še 3. in 25. julija 2012. Odgovorov in informacij javnega značaja ni prejel. Prosilec je ponovno povzel svoje zahteve, glede katerih vztraja v pritožbi:
1. Posredovanje podatkov o poslovanju vseh treh LPN Medved Kočevje, Snežnik Kočevska Reka in Žitna Gora - prihodki in odhodki po postavkah ter izvedbi odstrela v vsakem lovišču posebej za obdobje od vključno leta 2003 dalje. Na spletni strani prosilec zaprošenih podatkov ni našel.
2. Glede na to, da organ sam zbira in obstajajo v elektronski obliki (finančno poslovanje, stalež posameznih vrst prostoživečih živali, načrtovani in izvedeni odstrel in druge izgube, finančni učinek komercialnega lova idr.), prosi za čimprejšnje posredovanje želenih podatkov.
3. Ali je način izbire novega vodje LPN že dorečen? Če je odgovor pritrdilen, ga zanima, kakšen je, bo javni razpis ali ne, in kdaj se bo predvidoma zgodila sprememba? V nasprotnem primeru ga zanima, zakaj tega ne uredi in koliko bo davkoplačevalce stalo čakanje s podvojenim vodstvom?
B. ODSTREL MLADE DRUŽINE MEDVEDOV V
Prosilec je navedel, da se je organ na vprašanja, kateri uslužbenci javnega zavoda in morebitni drugi sodelavci so sodelovali pri razreševanju tega primera in katere ukrepe so izvajali, skliceval na varstvo osebnih podatkov. Pri vprašanjih o okoliščinah, kako in na kakšen način so ocenili, da gre za nevarno medvedko, pa je zapisal zgolj to, da zaradi morebitnih zlorab ne bodo poimensko razvrščali krajanov, na tiste, ki naj bi se medveda bali, in tiste, ki se ga ne. Pravne osnove za svoje ravnanje ni navedel. ZGS Kočevje na vprašanja in zahtevo po posredovanju informacij javnega značaja sploh ni niti odgovoril. Sklicevanje na varstvo osebnih podatkov ni utemeljeno, ker gre za uslužbence javnega zavoda pri izvajanju javnih pooblastil. To potrjuje tudi ravnanje ZGS Kočevje, ko so prosilcu pri enem od prejšnjih odgovorov na vprašanja o novi sistematizaciji ZGS posredovali poimenski seznam zaposlenih. Organ ni odgovoril na spodaj navedena vprašanja v zvezi z razreševanjem konfliktov z medvedi na območju …….:
1. Katere konkretne ukrepe ste izvedli, kdaj in kje?
2. Kdo jih je izvajal in v kakšnem obsegu? Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje?
3. Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje?
4. Katere preventivne ukrepe ste izvedli iz naslova »opozarjanja in svetovanja ljudem na tem področju in medsebojnega obveščanja«?
5. Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem?
6. Katere odvračalne ukrepe ste uporabili, kdaj in kje?
7. Primer , 22.6.2012 (po navedbah ZGS je medvedka z mladiči uničila čebeljo družino in je bila večkrat opažena v bližini naselja …., krajani pa se počutijo ogroženi): Kako ste ugotovili, da gre za medvedko s tremi mladiči, kot ste navedli? Kdaj točno se je zgodil obisk? Ali je bil uničen en panj ali več? Koliko je znašala škoda? Kdo in kdaj vas je obvestil o dogodku ter kakšen je bil odzivni čas? Kako ste ugotovili, da se krajani počutijo ogrožene? Kateri krajani so se počutili ogrožene? Če so se počutili ogrožene, zakaj potem ni bila odstranjena hrana, ki je privabljala medvede?
8. Primer ….., 22.6.2012 (po navedbah ZGS je medvedka z mladiči vdrla v hlev in pokončala kokoši): Kako ste ugotovili, da gre za medvedko s tremi mladiči, kot ste navedli? Kdaj točno se je zgodil obisk? Koliko kokoši je bilo pokončanih? Koliko je znašala škoda? Kdo in kdaj vas je obvestil o dogodku ter kakšen je bil odzivni čas? Zakaj v tem primeru niste ugotavljali počutja ogroženost krajanov?
9. Primer prometne nesreče,…. 7.7. 2012: Kdaj točno se je zgodila nesreča? Koliko je znašala morebitna škoda? Kdo in kdaj vas je obvestil o dogodku ter kakšen je bil odzivni čas? Katera intervencijska ekipa je posredovala, kakšna je bila njena zasedba in katere konkretne ukrepe je izvedla? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Katere preventivne ukrepe ste izvedli iz naslova »opozarjanja in svetovanje ljudi na tem področju in medsebojno obveščanje«? Katere odvračalne ukrepe ste uporabili, kdaj in kje?
10. Primer ……, od 9. do 25.7.2012 (prijava na Policijsko postajo Kočevje, po navedbah ZGS je medved vdrl v kokošnjak): Kdaj točno se je zgodil škodni primer – oškodovanka trdi, da jo je medved obiskal vsak dan? Zakaj ste se odzvali šele na klic policijske postaje, na klice oškodovanke pa se niste zmenili? Koliko je znašala morebitna škoda? Kdaj ste prejeli obvestilo/prijavo o dogodku ter kakšen je bil vaš odzivni čas? Katere konkretne ukrepe ste izvedli? Kdo jih je izvajal in v kakšnem obsegu? Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Katere preventivne ukrepe ste izvedli iz naslova »opozarjanja in svetovanja ljudem na tem področju in medsebojnega obveščanja«? Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem? Katere odvračalne ukrepe ste uporabili, kdaj in kje? Kje in kdaj je bila izvedena akcija vznemirjanja medveda s psi, kdo jo je izvedel in kakšen je bil rezultat, ali gre za enega medveda ali medvedjo družino? Ali je šlo pri ponovnih obiskih za enega medveda, medvedko z dvema mladičema ali medvedko s tremi mladiči??
11. Primer , 12.7.2012 (po navedbah ZGS je medvedka z 2 mladičema poizkušala vdreti v hlev, pa jih je gospa, ki naj bi se bala za svojo varnost, pregnala): Kdaj točno se je zgodil škodni primer? Kdaj ste prejeli obvestilo/prijavo, od koga in kakšen je bil vaš odzivni čas? Oškodovanka je medveda pregnala tako, da se mu je neposredno približala in odvrgla petarde – na kakšni podlagi ste ugotovili domnevno ogroženost ljudi? Koliko je znašala morebitna škoda? Ali je bil vzrok za prihod medveda – večja količina hrane (suhega kruha) odpravljen, ali ste to svetovali? Katere konkretne ukrepe ste izvedli? Na kakšni osnovi ste ugotovili, da gre za medvedko z dvema mladičema?
12. Odločbe za odstrel in njihova realizacija, od 14. do 23.7.2012: Ali je letošnji mladič povzročal škodo? Kdo je predlagal odstrel mladiča in s kakšno utemeljitvijo? Kdaj točno je bil odstreljen mladič? Kako ste ga privabili? Zakaj niste odstranili vabnikov in počistili mesto odstrela? Oškodovanka je javno zatrdila, da je bilo obnašanje državnih lovcev po odstrelu neprimerno in da ste jo navkljub njenemu rotenju pustili samo in posledično izpostavili ogrožanju s strani matere medvedke, ki se je v šoku vrnila po izgubljenega otroka že po dvajsetih minutah? Ali ste po odstrelu mladička izvedli še kakšno aktivnost, katero in kdaj? Ali ste se odzvali na klic oškodovanke ali šele po posredovanju policije? Zakaj se za rotečo prošnjo oškodovanke niste zmenili? Ali je šlo pri fotografiranju mladiča, ki ga je izpostavila oškodovanka, za trofejno fotkanje? Na kateri osnovi ste po odstrelu prvega mladiča ugotovili, da se medvedka obnaša nevarno? Kdaj in kako ste to ugotovili? Ali se je medvedka vrnila, ker je iskala izgubljenega mladiča? Kakšne vabnike ste ji nastavili? Katere aktivnosti ste še izvedli? Kdaj točno je bilo izdano dovoljenje? Kdaj točno sta bila odstreljena mladič in mati medvedka? Kako ste ju privabili? Ali se je mati medvedka vrnila, ker je v šoku iskala svojega zgubljenega otroka? Katere aktivnosti ste še izvedli, kdaj in kje?
13. Dogajanje po likvidaciji mlade medvedje družine, od 23. do 31.7.2012: Zakaj ste zamolčali obisk medveda na eni od domačij v …..? Kateri medved je obiskal domačijo, glede na to, da ste prejšnji večer likvidirali medvedko z mladičem? Zakaj ste izvajali redni dnevni nadzor vasi in dnevno prisotnost izvajali podnevi, če pa se je medved vedno pojavil ponoči? Katere preventivne ukrepe ste izvedli, kdaj, kje in v kakšnem obsegu? Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem? Zakaj ste zamolčali bližnje srečanje človeka z medvedom pri naselju……?
14. Kako ste ugotovili, da na tem območju prihaja do prestrukturiranja teritorijev medvedov, kar je javnosti sporočila Katja Konečnik, predstavnica ZGS Kočevje? Niste odgovorili na vprašanje, koliko medvedov živi na ožjem območju teh naselij. Niste odgovorili na vprašanje, koliko je bila medvedka stara in v kakšnem stanju je bila.
15. Zakaj niste takoj ukrepali v primeru razreševanja konfliktnih primerov in ugotovili dejanskega stanja?Popolnoma neresničen je odgovor ZGS, da po likvidaciji medvedje družine ni bilo več konfliktnih primerov na tem območju. Prvi se je zgodil že dan po likvidaciji, sledili pa so še drugi. To je razvidno tudi iz odgovorov Policijske postaje Kočevje.
C. ODLOV MEDVEDOV IN PROPADLO SODELOVANJE S FRANCIJO
Prosilec je zaprosili za posredovanje gradiva in informacij javnega značaja, to je pogodbe o izvedbi projekta doselitve rjavega medveda, ki jo je ZGS sklenila z Uradom za lovstvo in živalski svet iz Francije (ONCFS) ter dopis/obvestilo (ali podobno), s katerim so odpovedali projekt. Ponovno smo zastavili naslednja vprašanja:
1. Na koliko je bil ovrednoten projekt in iz katerih virov se je financiral?
2. Katere aktivnosti so bile že izvedene in kakšna je bila njihova vrednost?
3. Kje ste nameravali odloviti medveda (samico) in katere aktivnosti ste izvedli?
4. Kdo je sodeloval pri pripravi projekta, krmljenju, monitoringu obiska medvedov na krmiščih, delu ljudi pri postavitvi pasti, odlovu, spremljavi, nabavi potrebne opreme, najemu zunanje pomoči, vlaganje v življenjsko okolje medvedov, monitoring in ostalo delo osebja v LPN (prosim za poimenski seznam)?
5. Ali boste letos ali v bližnji prihodnosti nadaljevali s tovrstnimi aktivnostmi - Francija ali še kakšna druga država?
Pritožbi prosilca je Pooblaščenec z dopisom z dne 17.9.2012 št. 092-168/2012/2 in z dne 10.10. 2012, št. 090-205/2012/3, na podlagi 2. odst. 239. čl. ZUP odstopil organu in ga pozval, da kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožb in ravna v skladu z 245.čl. ZUP.
Organ je z dopisom z dne 3.10.2012, št. 615-2/2012 in z dne 6. 11. 2012, št. 091-1/2012 odstopil pritožbi v reševanje Pooblaščencu.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec v prostorih organa opravil ogled in camera dne 16. 1. 2013.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec primarno poudarja, da bo obe vloženi pritožbi obravnaval kot eno pritožbo, saj se dejansko celotna zadeva nanaša na vsebinsko isto področje in da je pri drugi vloženi pritožbi dejansko šlo samo za bolj dopolnjeno, pojasnjeno pritožbo, ki se nanaša na sklope zgoraj navedenih vprašanj, postavljenih v različnem obdobju.
Prvi odstavek 45. člena ZMed določa, da posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Prvi člen ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Prosilec je zahtevo za dostop do informacij za medije naslovil na Zavod za gozdove. Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/1993; s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZG) v 54. člena določa, da se s tem zakonom ustanavlja Zavod za gozdove, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada Republike Slovenije. Ustanoviteljica zavoda je torej Republika Slovenija. Zavod je glede na ZG pravna oseba s statusom javnega zavoda. V 19. členu v povezavi s 3. odstavkom 18. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Ur. l. RS št. 16/04 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDLov) so navedene naloge, ki jih opravlja organ kot javno službo. V 22. členu omenjenega zakona pa so opredeljene tudi naloge, ki jih organ opravlja kot javno pooblastilo. Iz navedenega izhaja, da je zavod oseba javnega prava, izvajalec javne službe in v delu tudi nosilec javnega pooblastila, zaradi tega je nedvomno organ zavezanec v smislu 1. odstavka 1. člena ZDIJZ. Ker pa je organ na ogledu in camera poudaril, da se lovišča s posebnim namenom, katere upravlja organ, ne financirajo iz javnih sredstev in niso del javne gozdarske službe, temveč se financirajo s svojo tržno dejavnostjo, ki so prihodki od lova (meso, storitve), je bilo treba iz tega razloga v obravnavani zadevi najprej razjasniti vprašanje, ali je organ zavezan posredovati oziroma omogočiti dostop do informacij tudi v tem delu svoje dejavnosti oz. ali zahtevane informacije, ki se nanašajo na lovišča s posebnim namenom, spadajo v njegovo delovno področje, ki je podvrženo določbam ZDIJZ.
Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149). Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007, je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo.
Na ogledu in camera je organ pojasnil, da so zaposleni v loviščih s posebnim namenom sicer javni uslužbenci, vendar je njihova plača v celoti financirana iz njihovih prihodkov. Po oceni organa je tržna dejavnost vse, kar izvajajo lovišča s posebnim namenom, razen ocena škode po zavarovanih vrstah. Del odvračalnih ukrepov in izredni odstrel pa ne spada v del, ki je financiran iz javnih sredstev. Organ pove, da je v zvezi s konkretnim primerom kot javna služba oziroma plačano iz javnih sredstev zgolj ocena škode. Glede na navedeno ocenjujejo, da gre za tržno dejavnost. V dopisu z dne 23. 1. 2013, št. 091-1/2012 je organ še dodatno navedel, da Sklep o organizaciji in začetku dela Zavoda za gozdove Slovenije, (Ur.l. RS, št. 72/93) v 4. členu določa, da Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) opravlja dejavnost: javne gozdarske službe, dejavnost javne službe s področja divjadi, dejavnost na podlagi javnega pooblastila, tržne dejavnosti, tržne dejavnosti med drugim obsegajo tudi (4. člen sklepa):
• prodaja odlovljene in uplenjene divjadi,
• turistična dejavnost povezana z lovstvom in gozdarstvom.
Obe dejavnosti se izvajata v loviščih s posebnim namenom.
Organ je opozoril še na Zakon o računovodstvu (Ur. l. RS, št. 23/99 s spremembami), ki v 9. členu določa:
»Poslovne knjige in poročila morajo zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe odspremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, zagotavljati morajo možnost ocenjevanja namembnosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe sredstev iz javnih financ.«
Pooblaščenec ugotavlja, da je treba ločiti med vprašanjem načina financiranja in vprašanjem, ali gre za javno službo in/ali za tržno dejavnost. Zakon o divjadi in lovstvu v IV. delu ureja »Javno službo za področje divjadi in lovstva in dejavnosti, ki so v javnem interesu«. V 19. členu so opredeljene naloge, ki se opravljajo kot javna služba s področja divjadi:
1. priprava strokovnih podlag za ohranitev in varstvo divjadi ter njenega življenjskega okolja;
2. ugotavljanje stanja in spremljanje razvoja populacij divjadi in njenega okolja ter njune medsebojne usklajenosti;
3. načrtovanje in spremljanje upravljanja z divjadjo;
4. evidentiranje in analiziranje podatkov o divjadi in njihovih habitatih ter vodenje evidenc o uplenjeni in poginuli divjadi;
5. priprava strokovnih podlag za vzdrževanje in nego življenjskega okolja divjadi;
6. strokovno usposabljanje ter naravovarstveno izobraževanje lovcev;
7. zagotavljanje izvajanja operativnih aktivnosti ter ukrepov s področja ohranjanja in varstva ter usmerjanja razvoja populacij divjadi in njihovega življenjskega okolja;
8. raziskovanje na področju divjadi in lovstva;
9. ocenjevanje škod, ki jih povzročijo zavarovane vrste sesalcev in ptic.
Nadalje so v 21. členu ZDLov opredeljene naloge s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, ki jih izvajajo upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom pod pogoji javne službe. Pooblaščenec izpostavlja le nekatere, ki so relevantne v obravnavani zadevi:
1. izvajanje načrtovanih ukrepov za varstvo divjadi in življenjskega okolja ter ukrepov za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad;
2. izvajanje načrtovanega odvzema divjadi v skladu z načrti upravljanja z divjadjo ter izvajanje odstrela bolne ali poškodovane divjadi;
3. sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled;
5. zbiranje podatkov o divjadi in njenih odnosih z življenjskim okoljem po določeni metodologiji monitoringa;
6. izvajanje načrtovanih ukrepov za preprečevanje škode od divjadi in na divjadi;
7. ocenjevanje škod od divjadi in na divjadi;
8. zagotavljanje povračila škod od divjadi lastnikom ali uporabnikom zemljišč;
10. komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo;
11. izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba;
Temeljne naloge lovsko čuvajske službe v lovišču s posebnim namenom oziroma lovišču so (70. člen):
- terenski nadzor nad spoštovanjem določil iz četrtega, petega in šestega odstavka 32. člena, drugega in četrtega odstavka 33. člena, prvega in tretjega odstavka 35. člena, 38. člena, 40. člena, prvega odstavka 41. člena, prvega odstavka 43. člena, prvega odstavka 45. člena, prvega odstavka 46. člena, drugega in tretjega odstavka 60. člena ter drugega odstavka 62. člena tega zakona;
- tekoče obveščanje koncesionarja, lovske inšpekcije in Zavoda o opažanjih v zvezi z divjadjo in dogajanjem v okolju divjadi;
- pomoč pri opravljanju sistematičnih opazovanj in pri zbiranju različnih podatkov o divjadi, njenem okolju in njunih medsebojnih odnosih;
- pomoč pri opravljanju biotehničnih del v življenjskem okolju divjadi, krmljenju divjadi, strokovno pravilnem opravljanju lova in drugih ukrepov v skladu s koncesijsko pogodbo;
- pomoč pri delih za preprečevanje in zniževanje škod od divjadi;
- opravljanje odstrela v skladu z odločbo iz drugega odstavka 42. člena (izredni poseg v populacije divjadi)
- sodelovanje z lovsko inšpekcijo in Zavodom.
Pooblaščenec ugotavlja, da ZDLov posebej ne opredeljuje dejavnosti, ki bi se izvajale kot tržna dejavnost. Slednje je opredeljeno v Sklepu o organizaciji in začetku dela organa, na kar je opozoril organ, vendar zajema zgolj prodajo odlovljene in uplenjene divjadi in turistično dejavnost, povezano z lovstvom in gozdarstvom, kar pa ni predmet tega postopka.
Pooblaščenec bi ob tem poudaril, da je zakonodajalec ustanovil lovišča s posebnim namenom za opravljanja posebnih nalog s področja ohranjanja in usmerjenja razvoja populacij divjadi in njenega življenjskega okolja na najbolj ohranjenih in značilnih naravnih okolji Republike Slovenije (7.člen ZDLov), kar nedvomno pomeni, da je želel na ta način zaščititi naravno bogastvo na najbolj občutljivih delih države. Zato gre zagotovo za delovanje v javnem interesu in v javno korist za varovanje najbolj ohranjenih in značilnih naravnih okolij Republike Slovenije, ki je splošnega družbenega pomena. Zato po naravi stvari ni mogoče govoriti o tržni dejavnosti. Gre zgolj in izključno za strokovno odločitev, na kakšen način se bo upravljalo z divjadjo, ki je v osnovi last države.
Zakonodajalec je na ta način določil pogoje za izkoriščanje naravnih bogastev in tudi pogoje ter način upravljanja gospodarskih dejavnosti z namenom uresničevanja skrbi države za zdravo življenjsko okolje. Tako je tudi Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-98/04, z dne 9. 11. 2006 navedlo, citat«, S sprejemom ZDLov-1 je zakonodajalec prilagodil upravljanje z divjadjo kot naravnim bogastvom spremenjenemu pravnemu sistemu. V veljavni ureditvi je prostoživeča divjad premična stvar v državni lasti (drugi odstavek 163. člena ZVO-1). Divjad je naravno bogastvo. Država kot lastnik upravlja s prostoživečo divjadjo. Upravljanje z divjadjo je najširši pojem, ki poleg trajnostnega gospodarjenja z divjadjo obsega tudi načrtovanje, ohranjanje in spremljanje stanja divjadi ter načine njihovega izvajanja. ZDLov-1 ne opredeli pojma "lovska pravica". Iz tretjega odstavka 1. člena ZDLov-1 izhaja, da je trajnostno gospodarjenje z divjadjo dejanska vsebina lovske pravice. Lovska pravica (trajnostno gospodarjenje z divjadjo) v ZDLov-1 obsega pravico lova divjadi, pravico prisvajanja divjadi, ohranjanje divjadi, ukrepanje v življenjskem okolju divjadi in posege v populacije zaradi gospodarskih, veterinarsko-sanitarnih, zdravstvenih in drugih utemeljenih razlogov (drugi odstavek 3. člena ZDLov-1). Iz navedenega izhaja, da sta pravica lova in pravica prisvajanja divjadi sestavni del lovske pravice. Pravica lova in pravica prisvajanja divjadi sta povezani z lovsko pravico in ne moremo govoriti o samostojnih ter neodvisnih pravicah. Nosilec svoje lovske pravice ne more v celoti prenesti na druge subjekte. Lahko pa razpolaga s posameznimi deli lovske pravice (s pravico lova) in jih lahko pod pogoji, določenimi v zakonu, prenese na druge osebe. Lovska pravica je samostojna pravica, ki ni vezana na lastninsko pravico na zemljišču. Izvirno pripada državi, ki jo lahko pod pogoji, določenimi v zakonu, prenese na zasebne subjekte. Zato je javnopravne narave. Zasebni subjekt lahko lovsko pravico pridobi samo po posebnem postopku (podelitev koncesije na javnem razpisu) in z javnopravnim aktom (upravna odločba)« konec citata.
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da se vsebina zahtevanih informacij v celoti nanaša na izvajanje javne službe, kar pomeni, da gre za dejavnost, ki se izvaja v javnem interesu. Navedba organa, da se večina nalog, ki so predmet zahteve, krije iz tržne dejavnosti, ne more spremeniti dejstva, da se zahtevane informacije, glede odstrela medvedje družine, delovanja lovišč s posebnim namenom ter odlov medvedov, izvajajo v režimu javne službe. Četudi bi se omenjene naloge v celoti financirale iz »tržne dejavnosti«, bi se še vedno izvajale v režimu javne službe, v javnem interesu in v javno korist. Način financiranja dejavnosti, ki se izvaja kot javna služba, namreč ne spremeni njene narave. Konstitutiven element dejavnosti, ki se izvaja kot javna služba, namreč ni v financiranju s strani proračuna, temveč v načinu izvajanja dejavnosti (torej obveznost izvajanja javne službe) oziroma v dejstvu, da gre za dejavnost, ki se mora izvajati v javnem interesu.
Omenjeno izhaja tudi iz 23. člena ZDLov, ki določa financiranje nalog iz 20. in 21. člena. Financirajo se glede na njihov obseg, zahtevnost in intenzivnost, in sicer:
- naloge, ki jih v okviru javne gozdarske službe s področja divjadi in lovstva opravlja Zavod, iz proračuna Republike Slovenije;
- naloge, ki jih opravljajo upravljavci v loviščih s posebnim namenom, iz proračuna Republike Slovenije, iz dohodka od divjadi ter iz dohodka od poslovanja lovišča s posebnim namenom;
- naloge, ki jih opravljajo upravljavci v loviščih iz dohodka od divjadi ter iz dohodka od poslovanja lovišč; - naloge, ki jih opravlja Zveza, iz prispevkov upravljavcev lovišč in drugih virov;
- naloge, ki jih opravljajo območna združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom iz prispevkov upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom v lovsko upravljavskem območju.
Zakonodajalec je na ta način zagotovil zgolj sredstva za izvedbo nalog. Vendar pa način financiranja v sam režim javne službe ne posega. Pooblaščenec bi ob tem poudaril, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi iz drugih virov, tj. dohodka od divjadi ter iz dohodka od poslovanja lovišča s posebnim namenom. V skladu z ZDLov (1. in 2. člen) z divjadjo upravlja Republika Slovenija, ki lahko trajnostno gospodarjenje z divjadjo pod zakonskimi pogoji prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico. ZDLov sicer določa, da uplenjena divjad v skladu s tem zakonom in predpisi postane last upravljavca lovišča oziroma upravljavca lovišča s posebnim namenom, vendar slednje ni mogoče šteti pod tržno dejavnost. Gre namreč za razpolaganje z naravnim bogastvom, zato je že pojmovno nemogoče, da bi organ z njim ustvarjal dobiček oziroma izvajal tržno dejavnost. Pooblaščenec poudarja, da je zakonodajalec tudi določil, da dohodek od divjadi predstavlja vir financiranja lovišča s posebnim namenom, ki opravljajo javno službo in ima z zakonom opredeljene temeljne naloge. Dohodek od divjadi in od poslovanja lovišča s posebnim namenom tako ni podvržen tržnemu poslovanju, ki je v pridobivanju dobička, temveč se na ta način zagotavljajo sredstva za izvajanje zakonskih nalog v javnem interesu in v javno korist, torej za izvajanje javne službe.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec odločil, da so tudi zahtevane informacije, ki se nanašajo na lovišča s posebnim namenom, podvržene določbam ZMed in ZDIJZ.
Prosilec je zahteval od organa odgovore na vprašanja kot medij, zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed.
Pooblaščenec je primarno preizkušal, ali je izpolnjen pogoj iz 9. odstavka 45. člena ZMed, ki določa, da je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
V obravnavanem primeru se za zavrnilno odločbo štejejo odgovori organa z dne 3.8. 2012, 22.8.2012 in 20.9.2012. Glede na navedeno se je pri presoji pritožbe prosilca Pooblaščenec omejil:
1. na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje oziroma zahteva izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
2. na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja, ali odgovori na vprašanja izhajajo iz dokumenta, je Pooblaščenec dne 16. 1. 2013 opravil ogled v prostorih organa (ogled in camera) na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zadevi dostopa do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se ji pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
Pooblaščenec je na ogledu in camera ugotovil naslednje:
• Glede vprašanja izvedenih aktivnostih po dnevih v zvezi z medvedjo družino je prosilec navedel, da bi nedvoumen odgovor, ali so ZGS, ZGS Kočevje in LPN Snežnik Kočevska Reka ravnali strokovno korektno in zakonito ugotovili iz potnih nalogov, poročil in zapisnikov, ki jih ZGS in ZGS Kočevje.
Organ je pojasnil, da se je uradno postopek v … začel 9. 7. 2o12 s prijavo škode, vendar pa so se dogodki z medvedko začeli pred tem datumom (že 22.6. 2012). Organ je Pooblaščencu predložil dnevnik treh revirnih lovcev, ki so zaposleni na zavodu in posebej označil dneve, ki so povezani z dogodkom. Organ je z dopisom z dne 23. 1. 2013 št. 091-1/2012 posredoval še naslednje dokumente:
- Dnevnik štirih revirnih lovcev, ki so povezani z dogodkom v ………
- Potne naloge za obdobje, ki so povezani z dogodkom v ……..
• Posredovanje podatkov o poslovanju vseh treh LPN Medved Kočevje, Snežnik Kočevska Reka in Žitna Gora - prihodki in odhodki po postavkah ter izvedbi odstrela v vsakem lovišču posebej za obdobje od vključno leta 2003 dalje.
Organ je pojasnil, da sta LPN SNEŽNIK in Žitna gora v sestavi organa od 1.1.2005. To pomeni, da organ ne razpolaga s podatki o prihodkih in odhodkih LPN SNEŽNIK in Žitna gora za leti 2003 in 2004. Organ je pojasnil, da dokumenti, ki izkazujejo odgovor na vprašanja izhajajo iz Poročila o delu zavoda, ki ga organ izda vsako leto. Pooblaščenec je vpogledal v poročilo iz leta 2006, na strani 92 - izvedba odstrela v vsakem lovišču posebej. Poročilo temelji na elektronski bazi XLOV, v katero se vnašajo podatki o odstrelu in izgubah. Letna poročila so prosto dostopna na spletni strani organa, ki je prosilca tudi pravilno, v skladu s 5. odstavkom 6. člena ZDIJZ, napotil, kje se informacija nahaja. Prihodki in odhodki izhajajo iz finančnih poročil, od leta 2005 za vse tri, prej le za LPN Medved. Pooblaščenec je vpogledal v Finančno poročilo, zaključni račun organa za leto 2011, v katerem so prikazani prihodki in odhodki lovišč s posebnim namenom (strani 38 do 44).
• Ali je način izbire novega vodje LPN že dorečen? Če je odgovor pritrdilen, nas zanima, kakšen je, bo javni razpis ali ne, in kdaj se bo predvidoma zgodila sprememba? V nasprotnem primeru nas zanima, zakaj tega ne uredite in koliko bo davkoplačevalce stalo čakanje s podvojenim vodstvom?
Organ je pojasnil, da sta dokumenta, ki izkazujeta odgovor na zastavljena vprašanja, stara in nova sistematizacija. Organ je dodal, da je šlo za notranjo reorganizacijo, zato drugega dokumenta, ki bi se nanašal na izbiro novega vodja ni. V zapisniku kolegija vodji območnih enot, so določeni le roki, kot zaveza, do kdaj je treba implementirati pravilnik o organizaciji. Vodja je bil imenovan s 1.1.2013, kar pomeni, da v času zahteve drugega dokumenta ni bilo. Glede finančnih posledic organ ne razpolaga z dokumentom.
Organ je z dopisom z dne 23.1.2013 št. 091-1/2012 posredoval pravilnik o sistematizaciji z leta 2008 in 2012. Dne 28.1.2012 pa je organ Pooblaščencu posredoval še pojasnilo glede vprašanja izbire novega vodje LPN:
1. Iz pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v ZGS z dne 13.6.2008 je razvidno:
- Priloga 1: v okviru območne enote Kočevje so 3 LPN: LPN MEDVED, LPN SNEŽNIK KOČEVSKA REKA, LPN ŽITNA GORA
- Priloga: 3: LPN Medved: v tem LPN je predvideno delovno mesto višji sodelavec I (v pojasnilo: to je vodja LPN – tak je bil naziv delovnega mesta pred prevedbo 2008), LPN SNEŽNIK KOČEVSKA REKA: v tem LPN je predvideno delovno mesto višji sodelavec I, LPN Žitna gora: predvideno je le delovno mesto: revirni lovec II, Priloga 4: opis delovnih mest; opis delovnega mesta »višji sodelavec I«. Torej po tem pravilniku sta bili določena dva svetovalca I (dve vodji za vse tri LPN).
2. Iz Pravilnika o organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest v ZGS z dne 21.6.2012 (implementacija do januarja 2013) izhaja:
- Priloga 1: v okviru območne enote Kočevje so 3 LPN: LPN MEDVED, LPN SNEŽNIK KOČEVSKA REKA, LPN ŽITNA GORA
- Priloga: 3: Za LPN MEDVED, LPN SNEŽNIK KOČEVSKA REKA, LPN ŽITNA GORA je predviden en svetovalec I (en vodja za vsa tri LPN)
- Priloga 4: opis delovnih mest; opis delovnega mesta »višji sodelavec I«
• Glede odstrela medvedke z dvema mladičema je prosilec postavil naslednja vprašanja:
- Katere konkretne ukrepe ste izvedli, kdaj in kje?
Edini dokument, ki izkazuje delo revirnih lovcev, je »Dnevnik revirnih lovcev«. Organ je poudaril, da drugih dokumentov organ ni dolžan voditi. Posebej je za organ vodja lovišča pripravil kronologijo dogodkov, ki so bili povzeti v odgovoru prosilcu 3.8.2012. Lovec je v okviru rednega dela po sklepu direktorja dolžan voditi dnevnik dela, v primeru odstrela pa se v posebne evidenčne knjige zapišejo podatki o odstreljeni živali. Drugega dokumenta organ nima, niti ga ni dolžan voditi oz. izdelati. Organ je Pooblaščencu dne28. 1. 2013 posredoval Sklep direktorja ZGS o določitvi obveznega pisanja gozdarskih in lovskih dnevnikov z dne 31.1.2011.
- Kdo jih je izvajal in v kakšnem obsegu?
Dnevnik lovcev. Drugega organ nima.
- Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje?
Dokumenta ni. Organ opozori, da se v dnevnik piše izredne dogodke, ne pa običajnih, saj lovec v loviščih običajno sreča medveda.
- Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje?
Dokumenta ni, saj gre vse preko telefona. Občan pokliče 112 ali 113 in sporoči dogodek. Oni ta dogodek prenesejo po telefonu na področnega vodjo, ki spelje postopek. Postopek vodi Intervencijska skupina za težave z velikimi zvermi, ki deluje po imenovanju in pooblastilu ministrstva.
- Katere preventivne ukrepe ste izvedli iz naslova »opozarjanja in svetovanje ljudi na tem področju in medsebojno obveščanje«?
Dokumenta ni. So pa splošne aktivnosti v smislu obveščanja po medijih.
- Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem?
Informacija izhaja iz dnevnika revirnih lovcev in potnih nalogov.
- Katere odvračalne ukrepe ste uporabili, kdaj in kje?
Dokument ne obstaja.
• Primer …., 22.6.2012 (po navedbah ZGS je medvedka z mladiči uničila čebeljo družino in je bila večkrat opažena v bližini naselja …, krajani pa se počutijo ogroženi): Kako ste ugotovili, da gre za medvedko s tremi mladiči, kot ste navedli? Kdaj točno se je zgodil obisk? Ali je bil uničen en panj ali več? Koliko je znašala škoda? Kdo in kdaj vas je obvestil o dogodku ter kakšen je bil odzivni čas? Kako ste ugotovili, da se krajani počutijo ogrožene? Kateri krajani so se počutili ogrožene? Če so se počutili ogrožene, zakaj potem ni bila odstranjena hrana, ki je privabljala medvede?
Organ pojasni, da je šlo za ustno korespondenco. Odgovori na vprašanja ne izhajajo iz dokumentov.
• Primer …, 22.6.2012 (po navedbah ZGS je medvedka z mladiči vdrla v hlev in pokončala kokoši): Kako ste ugotovili, da gre za medvedko s tremi mladiči, kot ste navedli? Kdaj točno se je zgodil obisk? Koliko kokoši je bilo pokončanih? Koliko je znašala škoda? Kdo in kdaj vas je obvestil o dogodku ter kakšen je bil odzivni čas? Zakaj v tem primeru niste ugotavljali počutja ogroženost krajanov?
Dokument: zapisniki o nastanku škode, ki jih je organ predložil Pooblaščencu. Drugega dokumenta organ nima.
• Primer prometne nesreče, 7.7. 2012: Kdaj točno se je zgodila nesreča? Koliko je znašala morebitna škoda? Kdo in kdaj vas je obvestil o dogodku ter kakšen je bil odzivni čas? Katera intervencijska ekipa je posredovala, kakšna je bila njena zasedba in katere konkretne ukrepe je izvedla? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Katere preventivne ukrepe ste izvedli iz naslova »opozarjanja in svetovanje ljudi na tem področju in medsebojno obveščanje«? Katere odvračalne ukrepe ste uporabili, kdaj in kje?
Organ se je zavezal, da bo posredoval zabeležko o dogodku iz baze mesečnih dogodkov intervencijskih skupin, v katero se vpišejo: datum in uro klica, katera vrsta živali, način ukrepanja v šifrantu. Stroške krije MKO. Porabljene ure. Drugega dokumenta organ nima.
• Primer ….., od 9. do 25.7.2012 (prijava na Policijsko postajo Kočevje, po navedbah ZGS je medved vdrl v kokošnjak): Kdaj točno se je zgodil škodni primer – oškodovanka trdi, da jo je medved obiskal vsak dan? Zakaj ste se odzvali šele na klic policijske postaje, za klice oškodovanke pa se niste zmenili? Koliko je znašala morebitna škoda? Kdaj ste prejeli obvestilo/prijavo o dogodku ter kakšen je bil vaš odzivni čas? Katere konkretne ukrepe ste izvedli? Kdo jih je izvajal in v kakšnem obsegu? Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Katere preventivne ukrepe ste izvedli iz naslova »opozarjanja in svetovanje ljudi na tem področju in medsebojno obveščanje«? Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem? Katere odvračalne ukrepe ste uporabili, kdaj in kje? Kje in kdaj je bila izvedena akcija vznemirjanja medveda s psi, kdo jo je izvedel in kakšen je bil rezultat, ali gre za enega medveda ali medvedjo družino? Ali je šlo pri ponovnih obiskih za enega medveda, medvedko z dvema mladičema ali medvedko s tremi mladiči??
Organ pojasni, da dogodek izhaja iz dnevnika lovcev, škoda pa iz zapisnika o škodi. Drugega dokumenta organ nima. Glede dokumenta, ki bi izkazoval odvračalne ukrepe, organ dne 28.1.2013 pojasni, da z njim ne razpolaga. V dnevnikih to ni posebej zavedeno, ker se dnevniki lovcev na ta način ne vodijo. Obstaja karta odvračalnih ukrepov, ki je bila narejena za Pooblaščenca. Komunikacija je pretežno v ustni obliki.
• Primer ….12.7.2012 (po navedbah ZGS je medvedka z 2 mladičema poizkušala vdreti v hlev, pa jih je gospa, ki naj bi se bala za svojo varnost, pregnala): Kdaj točno se je zgodil škodni primer? Kdaj ste prejeli obvestilo/prijavo, od koga in kakšen je bil vaš odzivni čas? Oškodovanka je medveda pregnala tako, da se mu je neposredno približala in odvrgla petarde – na kakšni podlagi ste ugotovili domnevno ogroženost ljudi? Koliko je znašala morebitna škoda? Ali je bil vzrok za prihod medveda – večja količina hrane (suhega kruha) odpravljen, ali ste to svetovali? Katere konkretne ukrepe ste izvedli? Na kakšni osnovi ste ugotovili, da gre za medvedko z dvema mladičema?
Komunikacija je pretežno v ustni obliki. Posebnega dokumenta ni, razen tri odločbe - dovoljenja za odstrel in ustni zaznamek ter eno strokovno mnenje. Organ je navedene dokumente posredoval z dopisom z dne 23.1.2013, št. 091-1/2012.
• Ali je letošnji mladič povzročal škodo?
Dokument: Zapisniki o škodi, ki izkazujejo, da je škodo povzročila medvedka z mladiči.
• Kdo je predlagal odstrel mladiča in s kakšno utemeljitvijo?
Dokument: dovoljenja in strokovno mnenje organa.
• Kdaj točno je bil odstreljen mladič? Kako ste ga privabili? Zakaj niste odstranili vabnikov in počistili mesto odstrela? Oškodovanka je javno zatrdila, da je bilo obnašanje državnih lovcev po odstrelu neprimerno in da ste jo navkljub njenemu rotenju pustili samo in posledično izpostavili ogrožanju s strani matere medvedke, ki se je v šoku vrnila po izgubljenega otroka že po dvajsetih minutah? Ali ste po odstrelu mladička izvedli še kakšno aktivnost, katero in kdaj? Ali ste se odzvali na klic oškodovanke ali šele po posredovanju policije? Zakaj se za rotečo prošnjo oškodovanke niste zmenili? Ali je šlo pri fotografiranju mladiča, ki ga je izpostavila oškodovanka, za trofejno fotkanje? Na kateri osnovi ste po odstrelu prvega mladiča ugotovili, da se medvedka obnaša nevarno? Kdaj in kako ste to ugotovili? Ali se je medvedka vrnila, ker je iskala izgubljenega mladiča? Kakšne vabnike ste ji nastavili? Katere aktivnosti ste še izvedli? Kdaj točno je bilo izdano dovoljenje? Kdaj točno sta bila odstreljena mladič in mati medvedka? Kako ste ju privabili? Ali se je mati medvedka vrnila, ker je v šoku iskala svojega zgubljenega otroka? Katere aktivnosti ste še izvedli, kdaj in kje?
Dokument: dovoljenja za odstrel in ustni zaznamek ter eno strokovno mnenje. Drugega dokumenta organ nima.
• Dogajanje po likvidaciji mlade medvedje družine, od 23. do 31.7.2012: Zakaj ste zamolčali obisk medveda na eni od domačij v ….? Kateri medved je obiskal domačijo, glede na to, da ste prejšnji večer likvidirali medvedko z mladičem? Zakaj ste izvajali redni dnevni nadzor vasi in dnevno prisotnost izvajali podnevi, če pa se je medved vedno pojavil ponoči? Katere preventivne ukrepe ste izvedli, kdaj, kje in v kakšnem obsegu? Koliko medvedov ste opazili (število, spol in starost), kdaj in kje? Ali ste ugotovili nevarnost za ljudi in njihovo premoženje? Kateri uslužbenci LPN Snežnik ali morebitni drugi so sodelovali pri tem? Zakaj ste zamolčali bližnje srečanje človeka z medvedom pri naselju…….? Kako ste ugotovili, da na tem območju prihaja do prestrukturiranja teritorijev medvedov, kar je javnosti sporočila Katja Konečnik, predstavnica ZGS Kočevje? Niste odgovorili na vprašanje, koliko medvedov živi na ožjem območju teh naselij. Niste odgovorili na vprašanje, koliko je bila medvedka stara in v kakšnem stanju je bila. Zakaj niste takoj ukrepali v primeru razreševanja konfliktnih primerov in ugotovili dejanskega stanja?
Glede migracije medvedov je bil prosilec usmerjen na spletno stran o medvedih. Drugega dokumenta organ nima.
• Glede odlova medvedov in propadlega sodelovanja s Francijo: pogodba o izvedbi projekta doselitve rjavega medveda, ki jo je ZGS sklenila z Uradom za lovstvo in živalski svet iz Francije (ONCFS) ter dopis/obvestilo (ali podobno), s katerim so odpovedali projekt. Na koliko je bil ovrednoten projekt in iz katerih virov se je financiral? Katere aktivnosti so bile že izvedene in kakšna je bila njihova vrednost? Kje ste nameravali odloviti medveda (samico) in katere aktivnosti ste izvedli? Kdo je sodeloval pri pripravi projekta, krmljenju, monitoringu obiska medvedov na krmiščih, delu ljudi pri postavitvi pasti, odlovu, spremljavi, nabavi potrebne opreme, najemu zunanje pomoči, vlaganje v življenjsko okolje medvedov, monitoring in ostalo delo osebja v LPN (prosim za poimenski seznam)? Ali boste letos ali v bližnji prihodnosti nadaljevali s tovrstnimi aktivnostmi - Francija ali še kakšna druga država?
Organ je pojasnil, da obstaja pogodba, ki nosi oznako poslovna skrivnost, na izrecno željo Republike Francije (veleposlaništva in ataše). Dovoljenje za odlov, iz katerega izhaja območje, število, starost spol. Dokumenta, ki bi posebej izkazoval stroške, ni, saj organ na tak način ne vodi stroškov, poleg tega je organ opozoril, da ni šlo za porabo javnih sredstev, saj ocenjuje, da je šlo za tržno dejavnost. Glede seznama ljudi, ki so pri projektu sodelovali, obstaja sklep direktorja. Drugega dokumenta organ nima. Organ je po elektronski pošti dne 28.1.2013 Pooblaščencu posredoval naslednje dokumente:
- Sklep direktorja ZGS o delovni skupini za odlov živega medveda za preselitev v Francijo
- Pogodba (CONVENTION N 2011/34/218)
Dne 29.1.2013 je organ Pooblaščencu posredoval še zabeležke o dogodkih iz baze mesečnih dogodkov intervencijskih skupin, v katero se vpišejo: datum in uro klica, kdo kliče (po šifrantu), katera vrsta živali, kratek opis dogodka, način ukrepanja, vse v šifrantu. Pooblaščenec ugotavlja, da iz omenjene baze izhajajo navedeni podatki o dogodkih, ki so predmet zahteve z dne 7. 7. 2013 in 12. oz. 13. 7. 2013 ….., 22.6.2013, 9.7.2013, 13.7.2013, 17.7.2013, 22.7.2013 (trikrat) in 20.9.2013, vsi.
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da na vprašanja, ki so navedena v izreku tega sklepa, organ ne razpolaga z dokumenti, ki bi izkazovali zahtevane informacije. Pooblaščenec pa ne vidi utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel. Organ je prepričljivo pojasnil, da je večina komunikacije potekala ustno, kar je glede na naravo njihovega dela, ki je predvsem terensko, povsem običajno. V tem delu se torej pritožba prosilca v skladu z 9. odstavka 45. člena ZMed, v povezavi s 1. odstavkom 246. člena ZUP-1, zavrže kot nedovoljena.
Na vprašanja, ki so navedena v prvi točki izreka te odločbe, odgovori izhajajo iz dokumentov, s katerimi organ razpolaga in sodijo v delovno področje organa, kar pomeni, da je pritožba prosilca v tem delu dovoljena. Predmet presoje Pooblaščenca so naslednji dokumenti:
- Finančno poročilo, zaključni račun, za leta od 2003-2011,
- Potni nalogi v zvezi z dogodki v,
- Dnevniki revirnih lovcev za dogodke v,
- Zapisniki o nastanku škode,
- Sporazum o določitvi višine odškodnine,
- Baza mesečnih dogodkov intervencijskih skupin glede dogodkov, ki so predmet zahteve,
- Strokovno mnenje za izdajo pisnega dovoljenja za izjemen odvzem z odstrelom rjavega medveda iz narave z dne 23.7.2012, št. 341-40/12,
- Dovoljenje z dne 30.7.2012, št. 35601-124/2012-3 in uradni zaznamek – ustna odločba z dne 30.7.2012, št. 35601-124/2012-1,
- Dovoljenje z dne 30.7.2012, št. 35601-119/2012-3 in uradni zaznamek – ustna odločba z dne 17.7.2012, št. 35601-119/2012-1,
- Dovoljenje z dne 30.7.2012, št. 35601-117/2012-3 in uradni zaznamek – ustna odločba z dne 16.7.2012, št. 35601-117/2012-1,
- Pravilnik o organiziranosti in sistematizaciji delovnih mest v Zavodu za gozdove Slovenije z dne 21.6.2012 s prilogami,
- Sklep direktorja ZGS o delovni skupini za odlov živega medveda za preselitev v Francijo z dne 25.5.2011,
- Pogodba (CONVENTION N 2011/34/218)
1. Izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ je v nadaljevanju presojal vsak dokument oziroma sklop istovrstnih dokumentov posebej z vidika obstoja morebitnih izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
- Finančno poročilo, zaključni račun, za leta od 2003-2011, in sicer prihodki in odhodki lovišč s posebnim namenom za vsako posebej
Pooblaščenec poudarja, da so predmet presoje zgolj tisti deli finančnega poročila, ki so predmet zahteve oziroma pritožbe, to so prihodki in odhodki lovišč s posebnim namenom, za vsako posebej. Pooblaščenec je vpogledal v finančno poročilo za leto 2011, kjer so omenjene informacije na straneh 38-44. Gre za prikaz podatkov o finančnem poslovanju, ki ga je organ dolžan izdelati. Na ta način se omogoči javnost podatkov, na podlagi katerih se preveri delovanje organa kot javnega zavoda, ki deluje v javnem interesu. Na podlagi 48. člena Zakona o zavodih, zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi. Presežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno. ZDLov je v 23. členu določil način financiranja nalog, ki se izvajajo v režimu javne službe, med katerimi so poleg proračunskih sredstev navedena tudi sredstva, ki jih lovišča s posebnim namenom pridobijo od dohodka od divjadi in njihovega poslovanja. Kot je pojasnil organ, se ta sredstva namenijo tudi za plače zaposlenih, ki so javni uslužbenci. Njihova plača pa je že na podlagi 1. odst. 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), javna, ne glede na vire financiranja. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS, ki je v sodbi z dne 30.3.2011, opr. št. IU 1003/2010-43 navedlo, da tudi če uporabnik proračuna v letnem poročilu posebej prikazuje sredstva in vire financiranja za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ter iz naslova nejavnih prihodkov za izvajanje javne službe, ne more vplivati na pravilnost odločitve Pooblaščenca, da gre za informacije javnega značaja, saj je v 1. odstavku 38. člena govora zgolj o delovni uspešnosti na splošno in to določilo ne razlikuje med več vrstami delovne uspešnosti. Sodbo Upravnega sodišča RS je s sklepom z dne 1.9.2011, opr. št. X Ips 187/2011 potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS. Navedeno nedvomno pomeni, da zahtevani podatki očitno predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev, saj gre za razkritje podatkov, ki jih lovišča s posebnim namenom namenijo za izvajanje javne službe določene v ZDLov. Pooblaščenec se strinja, da se ob tem neizogibno izkazujejo tudi razpolaganje v okviru njihove tržne dejavnosti (npr. turistični odstrel). Podatki se torej nanašajo tako na izvajanje javne službe kot tudi na izvajanje tržne dejavnosti, pri čemer po oceni Pooblaščenca v konkretnem primeru dejstvo, da gre za podatke, ki se nanašajo (tudi) na izvajanje tržne dejavnosti, ne more pretehtati nad dejstvom, da so ti dokumenti hkrati vezani na izvajanje javne službe (posledično pa na porabo sredstev v okviru te javne službe), kar mora vsekakor biti transparentno. Sredstva, ki jih stranski udeleženec nameni za izvajanje javne službe (določene v ZDLov), so namreč nesporno javna sredstva, poraba teh sredstev (stroški) pa pomeni porabo javnih sredstev. V zvezi s tem se je namreč treba zavedati, da je izvajanje javne službe specifično predvsem v tem, da gre za porabo javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je Pooblaščenec pri opredelitvi pojma javnih sredstev že večkrat oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (Ur. l. RS, št. 11/2001, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZRacS-1). ZRacS-1 namreč v 1. odstavku 20. člena določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz 5. odstavka istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. Iz navedene določbe ZRacS-1 namreč izhaja, da spada med uporabnike javnih sredstev vsaka oseba (pravna ali fizična), če izvaja javno službo. Lovišča s posebnim namenom so torej v delu, ko dejavnosti izvajajo kot javno službo, uporabniki javnih sredstev. Iz določbe 5. odstavka 20. člena ZRacS-1 nadalje izhaja logičen sklep, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj strogo proračunskih sredstev, pač pa tudi vsa druga sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi iz drugih virov (npr. tudi od končnih uporabnikov v primeru dohodka od divjadi). Ker gre pri zahtevanih informacijah za podatke o porabi javnih sredstev za izvajanje javne službe, je po oceni Pooblaščenca, na podlagi 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, potreba po transparentnosti celotnega delovanja lovišč s posebnim namenom zagotovo podana. Javnost je namreč zagotovo upravičena vedeti, kako in zakaj se porabljajo javna sredstva, hkrati pa je pomemben tudi nadzorni element, ki se kaže v nadzoru nad porabo javnih sredstev.
- Potni nalogi v zvezi z dogodki v ……,
Pooblaščenec je vpogledal v potne naloge javnih uslužbencev, ki so povezani z dogodki v ….. Organ je predložil potne naloge petih javnih uslužbencev za obdobje od 1.6.2012 do 31.7.2012, in sicer potni nalogi št.: 007694, 007672, 007656, 007657, 007678, 007671, 007677, 007663, 007680, 007655, 007664, 007668, 007669, 007652, 007653, 007673, 007651, 007697, 007658. Gre torej za poti, povezane z odstrelom medvedke z mladičema. Pooblaščenec je že zgoraj poudaril, da gre v tem delu za izvajanje javne službe (npr. izvajanje načrtovanih ukrepov za preprečevanje škode od divjadi in na divjadi, ..) in izvrševanje temeljne naloge lovsko čuvajske službe v lovišču s posebnim namenom (opravljanje odstrela v skladu z odločbo iz drugega odstavka 42. člena ZDLov), ki se izvaja v javnem interesu in v javno korist, ne glede na vire financiranja. Potni nalog predstavlja podlago za porabo javnih sredstev, prav tako pa je tudi povezan z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato kot tak predstavlja informacijo javnega značaja na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je dokumente presojal še z vidika varstva osebnih podatkov. ZVOP-1 v 9. členu določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je z zakonom določeno, da se lahko določeni osebni podatki obdelujejo na podlagi osebne privolitve posameznika. Imena in priimki javnih uslužbencev navedenih na potnih nalogih niso varovani osebni podatki, saj so na dokumentih navedeni v okviru opravljanja delovnega razmerja, ki so v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ vselej javni. Drugače pa je glede podatkov: naslov prebivališča javnega uslužbenca, znamka zasebnega vozila in registrska označba vozila, ki niso v neposredni zvezi s porabo javnih sredstev oziroma z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Ker v obravnavanem primeru ni pravne podlage za obdelavo, gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato jih je organ dolžan prekriti, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe, pritožba prosilca pa se v tem delu kot neutemeljena zavrne.
- Dnevniki revirnih lovcev za dogodke v
Pooblaščenec je vpogledal v izseke dnevnikov revirnih lovcev, ki jih je organ predložil v zvezi z dogodki v glede odstrela medvedke z mladičema. Gre za lastnoročne zapise po dnevih. Organ je predložil izseke dnevnikov štirih javnih uslužbencev – revirnih lovcev (22 strani), za obdobje junij in julij 2012, ko so se omenjeni dogodki odvijali. Pooblaščene ugotavlja, da gre za dokumente, ki so jih javni uslužbenci dolžni voditi v skladu s sklepom direktorja ZGS o določitvi obveznega pisanja gozdarskih in lovskih dnevnikov z dne 31.1.2011. Iz omenjenega sklepa izhaja, da je revirni lovec dolžan navesti: datum, delovna opravila, lokacije, čas trajanja, imena in priimke ter položaj sodelujočih, relacije službenega prevoza pod opombe pa pomembna opažanja, izredne dogodke. Ločeno mora zavesti dela po projektih in naloge pod pogoji javne službe. Glede na navedeno gre nedvomno za informacije, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ki so v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ vselej javne. Pooblaščenec je dokumente presojal še z vidika varstva osebnih podatkov in ugotavlja, da dokumenti lahko vsebujejo imena in priimke ter naslove oseb, ki niso javni uslužbenci oziroma so imenovani kot zasebniki (npr. lastnik kmetije, gozda) in so določljivi. Ker v obravnavanem primeru ni pravne podlage za obdelavo, gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato jih je organ dolžan prekriti, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe, pritožba prosilca pa se v tem delu kot neutemeljena zavrne.
- Zapisniki o nastanku škode, ki so jo povzročile zavarovane živali in sporazumi o določitvi višine odškodnine
Pooblaščenec je vpogledal v zapisnike o nastanku škode, ki so jo povzročile zavarovane živali in sporazume o določitvi višine odškodnine, in sicer za škodne dogodke z dne 22.6.2012, 7-10. 7.2012 ,14.7. 2012 in 16.7.2012 v …. (17 strani). V skladu z 21. členom ZDLov predstavljata ocenjevanja škod od divjadi in zagotavljanje povračila škod od divjadi lastnikom ali uporabnikom zemljišč, nalogi, ki se izvajata pod pogoji javne službe. V primeru, da je sporazum o določitvi višine odškodnine podpisan s strani oškodovanca in pooblaščene osebe organa, gre za podatke o porabi javnih sredstev, zato kot taki predstavljajo informacijo javnega značaja. Pooblaščenec je dokumente presojal še z vidika varstva osebnih podatkov in ugotavlja, da dokumenti vsebujejo imena in priimke ter naslove oseb, ki so prijavili škodo in višino odškodnine za nastalo škodo od divjadi ter številko transakcijskega računa, davčno številko in telefonsko številko. V obravnavanem primeru je treba upoštevati določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odstavka tega člena (torej tudi izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Upoštevaje navedeno je potrebno zaključiti, da je ime in priimek osebe, ki je prejela odškodnino, prosto dostopna informacija javnega značaja. Pooblaščenec pri tem pojasnjuje, da je z vidika nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev v konkretnem primeru pomembna predvsem t.i. nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je tudi v tem, da mora biti javnosti dana možnost, da preveri, koliko in kdo je prejel sredstva iz naslova odškodnine za škodo od divjadi, ki je zagotovljena iz proračuna Republike Slovenije. Nasprotno pa je varovan osebni podatek ime in priimek oškodovanca na zapisniku o nastanku škode in na sporazumu o določitvi višine odškodnine, ki ni podpisan, saj ne obstaja zakonska podlaga za njihovo obdelavo, ker podatek ni povezan s porabo javnih sredstev. Pooblaščenec je prav tako ugotovil, da naslovi prejemnikov odškodnine, vrsta premoženja (popis škode, ki kaže na premoženjsko stanje posameznika), davčna številka, številka transakcijskega računa ter telefonska številka niso podatki, ki bi bili povezani s porabo javnih sredstev ter iz tega vidika predstavljajo izjemo od dostopa do informacije javnega značaja po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec odločil, da mora organ te podatke prikriti, do vseh preostalih podatkov pa prosilcu omogočiti delni dostop, kot izhaja iz izreka te odločbe.
- Baza mesečnih dogodkov intervencijskih skupin glede dogodkov, ki so predmet zahteve
Pooblaščenec je vpogledal v Excelovo tabelo bazo mesečnih dogodkov intervencijskih skupin in ugotavlja, da med drugim izkazuje dogodke, ki so predmet zahteve z dne: 7.7.2012 in 13.7.1212 ter 22.6.2012, 20.9.2012, 17.7.2012, 22.7. 2012 (trije zapisi na ta dan), 9.7.2012 in 13.7.2012, vsi………. V tabeli so podatki vodeni pri »skupno«, pod zaporednimi številkami: 88, 99, 145-152. Kot je Pooblaščenec pojasnil že zgoraj, gre za informacije, ki so povezane z izvajanjem javne službe in delovanja v javnem interesu zaradi ohranitve in varstva divjadi ter njihovega življenjskega okolja. Pri tem so dolžni skrbeti tudi za varovanje zdravja ljudi in javne varnosti. V bazi so podatki o datumu in uri prejetega telefonskega klica, podatki klicatelju z osebnimi podatki ali samo po šifrantu brez osebnih podatkov, živalska vrsta, krajevno ime dogodka, kratek opis dogodka, ukrepanje skupine, klic prejel, opravljeno število ur, opravljeno število kilometrov. Omenjene podatke vpisujejo javni uslužbenci organa v okviru opravljanja svojih del in nalog, kar pomeni, da gre za informacije v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ki so v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ vselej javne. Pooblaščenec je dokumente presojal še z vidika varstva osebnih podatkov in ugotavlja, da je v vrstici 89 in 145 naveden posameznik z imenom in priimkom, ki je skupaj s podatkom o kraju dogodka določljiv. Ker v obravnavanem primeru ni pravne podlage za obdelavo, gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato jih je organ dolžan prekriti, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe, pritožba prosilca pa se v tem delu kot neutemeljena zavrne.
- Strokovno mnenje za izdajo pisnega dovoljenja za izjemen odvzem z odstrelom rjavega medveda iz narave z dne 23.7.2012, št. 341-40/12, Dovoljenje z dne 30.7.2012, št. 35601-124/2012-3 in uradni zaznamek – ustna odločba z dne 30.7.2012, št. 35601-124/2012-1, Dovoljenje z dne 30.7.2012, št. 35601-119/2012-3 in uradni zaznamek – ustna odločba z dne 17.7.2012, št. 35601-119/2012-1, Dovoljenje z dne 30.7.2012, št. 35601-117/2012-3 in uradni zaznamek – ustna odločba z dne 16.7.2012, št. 35601-117/2012-1
Pooblaščenec je vpogledal v zgoraj naštete dokumente in ugotavlja, da ne predstavljajo nobene izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za uradne dokumente, ki jih je izdal organ in Agencija RS za okolje, v okviru zakonskih pooblastil v primeru izjemnega odvzema z odstrelom rjavega medveda iz narave. Pooblaščenec poudarja, da so vse osebe na zahtevanih dokumentih navedene v okviru svoje funkcije, ki jo opravljajo kot javni uslužbenci, zato ne gre za varovane osebne podatke. Ti osebni podatki so tako, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni.
- Pravilnik o organiziranosti in sistematizaciji delovnih mest v Zavodu za gozdove Slovenije z dne 21.6.2012 s prilogami,
Pooblaščenec je vpogledal v zgoraj navedeni dokument in ugotavlja, da ne predstavlja nobene izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokument izkazuje notranjo organiziranost javnega zavoda, ki mora delovati transparentno, saj deluje v javnem interesu in v javno korist.
- Sklep direktorja ZGS o delovni skupini za odlov živega medveda za preselitev v Francijo z dne 25.5.2011,
Pooblaščenec je vpogledal v zgoraj naveden dokument in ugotavlja, da ne predstavlja nobene izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za uradni dokument, ki ga je izdal organ s podpisom direktorja. Pooblaščenec poudarja, da so vse osebe na zahtevanem dokumentu navedene v okviru svoje funkcije, ki jo opravljajo kot javni uslužbenci, zato ne gre za varovane osebne podatke. Ti osebni podatki so tako, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni. Pooblaščenec se glede »tržne dejavnosti« na katero se je skliceval organ, sklicuje na obrazložitev zgoraj, ob tem pa poudarja, da je bilo imenovanje delovne skupine za odlov medveda za preselitev v Francijo posledica medvladnega dogovora med Slovenijo in Francijo in torej ni mogoče sprejeti stališča, da gre za tržno dejavnost organa. Tržna dejavnost pomeni, da organ deluje na prostem trgu, kjer veljajo pravila konkurence, katere cilj je v pridobivanju dobička. Odlov medveda zagotovo ni tržna dejavnost, saj je podvržen strogim določbam zakonskih in podzakonskih predpisov, ki urejajo upravljanje z naravnim bogastvom, kamor medved nedvomno sodi. Cilj, ki ga država pri takšnem dogovoru zasleduje, zagotovo ni v pridobivanju dobička, temveč v varovanju naravnega bogastva (divjadi), ohranjanju narave in varstvu okolja. Morda organ dohodek, ki ga je dobil za izvedbo določenih nalog, razume kot poseben, izreden dohodek, vendar je pri tem pozabil, da dohodek temelji na izkoriščanju naravnih virov (medveda), zato kot tak ne more biti izvzet iz transparentnosti teh podatkov.
- Pogodba (CONVENTION N 2011/34/218)
Pooblaščenec je vpogledal v zgoraj navedeni dokument in ugotavlja, da zgoraj desno nosi oznako poslovna skrivnost, na katero se je skliceval tudi organ na ogledu in camera. Zato je Pooblaščenec v nadaljevanju preizkušal obstoj izjeme iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Pooblaščenec opozarja, da je poslovna skrivnost, ki lahko predstavlja izjemo po ZDIJZ, vezana zgolj na ZGD-1, v katerem je že na podlagi 1. odst. 1. čl. jasno določeno, kdo se lahko na poslovno skrivnost sklicuje oz. komu je institut varstva konkurenčne prednosti namenjen. Namenjena je gospodarskim družbam, ki so na podlagi ZGD-1 pravne osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost, pa tudi družbam, ki v skladu z zakonom v celoti ali deloma opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna (ob smiselni uporabi 1. čl. ZGD-1). Pooblaščenec se je sicer že večkrat postavil na stališče, da imajo lahko analogno tudi osebe javnega prava svoje poslovne skrivnosti, vendar je vselej opozoril, da morajo biti osebe javnega prava pri določanju poslovne skrivnosti zelo restriktivne. Gre namreč za osebe javnega prava, kar pomeni, da mora biti njihovo delovanje v osnovi transparentno. Zgolj izjemoma, ko oseba javnega prava deluje na trgu in podatek pomeni za osebo javnega prava konkurenčno prednost oz. bi lahko vplival na njen tržni konkurenčni položaj in s tem ogrozil njeno javnopravno poslanstvo, kar mora biti nedvoumno izkazano, lahko oseba javnega prava takšen podatek označi za poslovno skrivnost. Pri tem pa je treba izhajati iz načelnega stališča, da so javni zavodi zavezani k preglednemu poslovanju in da njihov položaj ni primerljiv pravnim osebam, ki delujejo po ZGD-1. Slednje namreč delujejo z namenom pridobivanja dobička in povečevanja dohodka v korist vsakokratnih lastnikov in družbe kot take, medtem ko mora organ kot javni zavod delovati v javnem interesu in s preglednim poslovanjem. Organ z označitvijo določenega podatka za poslovno skrivnost ne more izničiti nadzora nad porabo javnih sredstev in nadzora nad svojim delovanjem.
Pooblaščenec ocenjuje, da v obravnavanem primeru okoliščine, ki bi dopuščale oznako poslovna skrivnost, niso podane. V konkretnem primeru je organ kot poslovno skrivnost označil pogodbo, s katero se izvršuje dogovor med vladama Slovenije in Francije, podpisan 30.9. 2005, za odlov živega medveda in njegovo preselitev v Francijo, ki ga je Vlada RS ratificirala z Uredbo o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Francoske Republike o sodelovanju za odlov in preselitev rjavih medvedov iz Slovenije v Francijo (Ur. l. RS, št. 32/2006 z dne 28.3.2006). Iz omenjene uredbe izhaja, da se pogodbenici zavežeta, da zaradi varnosti ne bosta izdali točnih krajev in datumov odlova, da med odlovom ne bosta sklicali ali dopustili prisotnosti medijev, razen če pogodbenici tako odločitev sprejmeta sporazumno. Drugih izjem v smislu varovanja podatka o finančnih stroških, ki bodo nastali z odlovom in preselitvijo, nastali sporazum ne določa. Iz pogodbe, ki je predmet presoje, niso razvidni podatki, za katere sta se pogodbenici zavezali k varovanju. Glede na dejstvo, da je pogodba posledica omenjenega sporazuma, poleg tega pa medved predstavlja naravno bogastvo države, že po naravi stvari ni mogoče govoriti o tržni dejavnosti organa, s katero bi organ deloval na trgu in bi razkritje škodovalo konkurenčnemu položaju organa, čemur je sicer institut poslovne skrivnosti namenjen. Organ se je pri obrazložitvi svojega stališča oziroma razloga za označitev dokumenta kot poslovna skrivnost skliceval na zahtevo Francije, da mora Slovenija slednje varovati kot poslovno skrivnost. Omenjena zahteva ni nikjer pisno opredeljena, slednje ne izhaja niti iz same pogodbe, niti iz sporazuma. Nasprotno je v pogodbi posebna določba, s katero se francoski organ, ki je podpisnik pogodbe, zavezuje, da bo omenjeno sodelovanje oziroma projekt poudarjal v znanstvenih člankih in na mednarodnih konferencah. Zato pogodba že pojmovno ne izpolnjuje pogojev poslovne skrivnosti. Dejanska sestavina oziroma značilnost poslovne skrivnosti je namreč ta, da je podatek znan samo določenemu, omejenemu krogu ljudi. Podatek, ki je znan ali dostopen širšemu krogu ljudi, ne more veljati za poslovno skrivnost. Organ je torej zgolj na podlagi »pooblastila vlade« sodeloval pri izvedbi dogovora, saj razpolaga s strokovnjaki, ki imajo za to potrebna znanja. Glede na dejstvo, da predstavlja pogodba zgolj nekakšno tehnično izvedbo sporazuma, so praktično vsi podatki iz pogodbe že prosto dostopni, razen finančnih stroškov, ki so bili dogovorjeni šele v pogodbi. Pooblaščenec je že zgoraj poudaril, da sredstva, ki jih je organ prejel na podlagi pogodbe, sodijo med javna sredstva, s katerimi je organ kril stroške za izvedena dela (tudi za posebne nagrade za uspešnost javnih uslužbencev, za katere je že Upravno sodišče RS potrdilo (navedeno zgoraj), da predstavljajo informacijo javnega značaja, saj transparentnost teh podatkov ni odvisna od vira financiranja). Odlov medveda iz narave je urejen z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, katerih cilj je zagotoviti uravnavanje populacije z okoljem in ohraniti ugodno stanje zavarovane živalske vrste, ne pa pridobivane dobička. Odločitev o odlovu medveda in njegova preselitev ni v pristojnosti organa, temveč je to v pristojnosti Vlade RS, na podlagi bilateralnih dogovorov z državami. Organ je zgolj sodeloval pri sami izvršitvi že sklenjenega bilateralnega sporazuma, zato zagotovo ne moremo govoriti o tržni dejavnosti organa, temveč gre za izvajanje javnopravnih nalog. Vlada RS je med drugim sprejela tako Strategijo upravljanja z rjavim medvedom, kakor tudi Akcijski načrt za ohranitev in upravljanje z rjavim medvedom, katerih cilj je »zagotoviti dolgoročno ohranitev vrste rjavega medveda v Sloveniji, vključno z njegovim življenjskim prostorom«in »zagotoviti sobivanje človeka z medvedom«. Vse to kaže na to, da gre za širši javni interes, ki presega interese organa. Pooblaščenec je tako odločil, da gre v obravnavanem primeru zagotovo za zadevo, ki je javnopravne narave, v javnem interesu ter v javno korist in ni mogoče govoriti o poslovni skrivnosti organa. Pooblaščenec glede na navedeno ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je dokument presojal še z vidika varstva osebnih podatkov in ugotavlja, da so vse osebe na zahtevanih dokumentih navedene v okviru svoje funkcije, ki jo opravljajo kot javni uslužbenci, zato ne gre za varovane osebne podatke. Ti osebni podatki so tako, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, v skladu z 2. odstavkom 247. člena ZUP, preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane.
Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na vprašanja, navedena v izreku tega sklepa, nedovoljena, ker dokumenti, iz katerih bi izhajal dogovori na ta vprašanja, ne obstajajo, zato jo je, v skladu s 1. odstavkom 246. člena ZUP-1, zavrgel.
V preostalem delu je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločitev oziroma t.im. odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je organ dolžan prosilcu posredovati fotokopijo dokumentov, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe. V preostalem delu (ki se nanaša na varovane osebne podatek, ki jih je organ na dokumentih pred posredovanjem prosilcu dolžan prekriti) je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe in sklepa na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka