Prosilka - Občina Kostanjevica na Krki
+ -Številka: 090-202/2012
Kategorije: Osebni podatek, Varstvo upravnega postopka
Številka: 090-202/2012/7
Datum: 25. 1. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ………………………………………………….. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Občine Kostanjevica na Krki, Ljubljanska cesta 7, 8311 Kostanjevica na Krki (v nadaljevanju organ), št. 383-2/2008-157 (110) z dne 10. 8. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 24. 8. 2012 se delno ugodi in se odločba Občine Kostanjevica na Krki št. 383-2/2008-157 (110) z dne 10. 8. 2012 delno odpravi ter se odloči, da je organ dolžan prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije:
- dopisa št. 383-2/2008-105 (100) z dne 9. 11. 2011, z naslednjimi prilogami:
• Poravnava o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje št. Nt-NM-A02-5986/2004-7 z dne 28. 8. 2008,
• Poravnava o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje št. Nt-NM-A02-5998/2004-8 z dne 28. 8. 2008,
• Poravnava o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje št. Nt-NM-A02-5996/2004-20 z dne 13. 5. 2009,
• ABC seznam prejetih vlog 16. 9. 2009,
• Dodatek po imeniku Gradbenega odbora Prekopa (1990) in Dodatek po imeniku Gradbenega odbora KS (1994) (3 strani),
• Izvedensko mnenje št. 03/2011 – Vrednotenje vlaganj v izgradnjo javnega tk omrežja na območju nekdanje KS Kostanjevica na Krki z dne 7. 11. 2011, z naslednjimi prilogami:
- potrdilo o imenovanju sodnega izvedenca št. 165-04-47/2003 z dne 6. 10. 2005,
- tabele – prispevki in vračila končnim upravičencem, ki so označene kot priloga 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 15, pri čemer je organ dolžan prekriti vse podatke v tabelah, razen imena, priimka, naslova in vrnjenega zneska končnega upravičenca,
- preglednico prispevkov in vračil končnim upravičencem – priloga 14,
- prispevki in vračila upravičencem, podjetja in ustanove – priloga 16,
- preglednica opravljenih ur – priloga 17,
- preglednica poravnav, prispevkov in predlog razdelitve vrnjenih sredstev – priloga 18,
- računi dobaviteljev in izvajalcev – priloga 19,
- izjava – priloga 20,
- izjava – priloga 21,
- pogodba o delni vrnitvi združevanih sredstev – priloga 22a, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, funkcijo in stopnjo izobrazbe podpisnika pogodbe s strani Telekoma Slovenije ter ime in priimek osebe, ki je pripravila amortizacijski načrt,
- dopis št. 1-11142/1-98 z dne 12. 10. 1998 – priloga 22b, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, funkcijo in stopnjo izobrazbe podpisnika dopisa,
- finančna vlaganja KS – priloga 23a,
- dopis, dogovori s KS Kostanjevica – priloga 23b, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, funkcijo in stopnjo izobrazbe predstavnikov Telekoma Slovenije,
- obračun del in materiala – priloga 24,
- seznam pravnih poslov za gradnjo – priloga 25,
• Ročno napisan dogovor z dne 7. 1. 1995, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek občanov;
- dopis št. 383-2/2008-111 (100) z dne 29. 11. 2011 z naslednjimi prilogami,
• Poravnava o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje št. Nt-LJ-A02-446/2009-3 z dne 13. 11. 2009,
• Dogovor o ureditvi spornih razmerij št. 030-1/2008 z dne 25. 8. 2011,
• Kartica konta 7401 01, promet 01 2011-12 2011 – priloga 3,
• Tabela plačilnega prometa – priloga 4 ,
• Izjava Krajevne skupnosti z dne 14. 7. 1993 – priloga 5,
• Pogodba o izvajanju in zagotavljanju sredstev za izgradnjo ZK omrežja v KS Kostanjevica na Krki – priloga 6,
• Bremepis št. 05006496 z dne 10. 5. 2012 – priloga 7,
• Sklep o vračilu prejetih sredstev v deležih, sorazmernih vlaganjem oseb, z zakonskimi zamudnimi obrestmi št. 383-2/2008 z dne 21. 6. 2011 – priloga 8,
• Kartica konta 2342 05006496 z dne 21. 9. 2012 (3 strani) – priloga 9,
• Sklep o potrditvi sklepa o pogojni vključitvi sredstev četrte poravnave iz naslova vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v Odlok o proračunu Občine Kostanjevica na Krki za leto 2010 št. 383-2/2008 z dne 18. 2. 2010,
• Razčlenitev prometa denarnih sredstev v breme z dne 1. 3. 2010 – priloga 11,
• Tabela plačilnega prometa - priloga 12;
- dopis št. 383-2/2008-120 (100) z dne 14. 2. 2012 z naslednjo prilogo,
• ABC seznam končnih upravičencev prejetih vlog do 16. 9. 2009;
- dopis št. 383-2/2008-122 (100) z dne 4. 4. 2012 z naslednjima prilogama,
• Poravnava o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje št. 2004-084, št. 383-164/2011 z dne 14. 7. 2011, pri čemer je organ dolžan prekriti EMŠO, davčno številko, številko osebnega transakcijskega računa, banko, kjer je račun odprt, v tabeli, ki je del poravnave, mora organ prekriti vse podatke razen imena in priimka, naslova in končnega zneska vračila končnega upravičenca,
• Dopis izvedenca št. 383-2/2008-106 z dne 7. 11. 2011 – izvedensko mnenje št. 02/2009 – dopolnitev, pri čemer je organ dolžan v tabeli, ki je priloga 2 tega dopisa, prekriti vse podatke razen imena, priimka, naslova in končnega vrnjenega zneska končnih upravičencev.
2. V delu, v katerem je prosilka zahtevala Seznam vlog, ki so bile zavrnjene z dne 27. 5. 2004 ter glede zgoraj navedenih varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka, se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 3. 6. 2012 na organ naslovila pisno zahtevo, da želi pridobiti fotokopije naslednjih dopisov:
- dopisa št. 383-2/2008-105 (100) z dne 9. 11. 2011,
- dopisa št. 383-2/2008-111 (100) z dne 29. 11. 2011,
- dopisa št. 383-2/2008-120 (100) z dne 14. 2. 2012,
- dopisa št. 383-2/2008-122 (100) z dne 4. 4. 2012.
Organ je dne 10. 8. 2012, po drugem pozivu Pooblaščenca zaradi molka organa z dne 3. 8. 2012, izdal odločbo št. 383-2/2008-157 (110). Najprej je organ pojasnil, da je prosilki želel omogočiti vpogled, prosilka pa je želela izrecno fotokopije zahtevanih dokumentov, kar pa mnenju organa pomeni, da bi fotokopije služile nadaljnjemu razmnoževanju in razdeljevanju med končne upravičence iz naslova vračanj vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Nadalje je organ navedel, da vsi zahtevani dokumenti predstavljajo izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu ne posreduje podatek oziroma dokument, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi in v povezavi z 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, napačnemu razumevanju njegove vsebine. Organ navaja, da je v teku postopek o prekršku pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, v zvezi s postopkom vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. V tem postopku bodo ključni za presojo tudi ti štirje dokumenti, kar pomeni, da zaradi teka in zavarovanja interesov postopka niso informacija javnega značaja. Svetnici, kot funkcionarju, bi bil omogočen vpogled zgolj in samo, kot je sama navedla, zaradi njene informiranosti, ne pa informiranju oziroma razkritju dokumentacije javnosti, kar bi onemogočilo, otežilo in tudi sicer škodljivo vplivalo na izvedbo prekrškovnega postopka. Organ v izpodbijani odločbi podredno dodaja, da dva izmed zahtevanih dokumentov vsebujeta tudi osebne podatke, kar pomeni, da predstavljata izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in bi razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.
Prosilka je dne 24. 8. 2012 vložila pritožbo pri Pooblaščencu, ki jo je dne 7. 9. 2012 odstopil organu prve stopnje. Organ je dne 24. 9. 2012 pritožbo kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Prosilka v pritožbi poudarja, da se ne strinja z izjemami od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je navedel organ in še vedno zahteva fotokopije dokumentov, ki jih je zahtevala dne 3. 6. 2012.
Organ je dne 10. 10. 2012 Pooblaščencu posredoval še spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja in dokumente, o katerih je odločal.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilka, spadajo v delovno področje organa, prav tako pa je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti obstajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj jih je posredoval Pooblaščencu.
Pooblaščenec glede navedbe organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov tudi iz razloga, ker je prosilka želela le fotokopije, ki bi jih nato posredovala naprej, čeprav bi ji organ omogočil vpogled, pojasnjuje, da ima vsak prosilec v skladu s 5. in 17. členom ZDIJZ pravico sam določiti, na kakšen način se želi seznaniti z informacijo in zahtevo prosilca glede oblike informacije mora organ upoštevati. Navedeno tudi nikakor ne sme in ne more biti razlog za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja.
Dokumenti, ki jih je posredoval organ in so predmet odločanja Pooblaščenca so naslednji:
dopisa št. 383-2/2008-105 (100) z dne 9. 11. 2011 z naslednjimi prilogami:
• Poravnava o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje št. Nt-NM-A02-5986/2004-7 z dne 28. 8. 2008,
• Poravnava o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje št. Nt-NM-A02-5998/2004-8 z dne 28. 8. 2008,
• Poravnava o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje št. Nt-NM-A02-5996/2004-20 z dne 13. 5. 2009,
• ABC seznam prejetih vlog 16. 9. 2009,
• Dodatek po imeniku Gradbenega odbora Prekopa (1990) in Dodatek po imeniku Gradbenega odbora KS (1994) (3 strani),
• Seznam vlog, ki so bile zavrnjene 27. 5. 2004,
• Izvedensko mnenje št. 03/2011 – Vrednotenje vlaganj v izgradnjo javnega tk omrežja na območju nekdanje KS Kostanjevica na Krki z dne 7. 11. 2011 z naslednjimi prilogami:
- potrdilo o imenovanju sodnega izvedenca št. 165-04-47/2003 z dne 6. 10. 2005,
- tabele – prispevki in vračila končnim upravičencem, ki so označene kot priloga 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 15,
- preglednico prispevkov in vračil končnim upravičencem – priloga 14,
- prispevki in vračila upravičencem, podjetja in ustanove – priloga 16,
- preglednica opravljenih ur – priloga 17,
- preglednica poravnav, prispevkov in predlog razdelitve vrnjenih sredstev – priloga 18,
- računi dobaviteljev in izvajalcev – priloga 19,
- izjava – priloga 20,
- izjava – priloga 21,
- pogodba o delni vrnitvi združevanih sredstev – priloga 22a,
- dopis št. 1-11142/1-98 z dne 12. 10. 1998 – priloga 22b,
- finančna vlaganja KS – priloga 23a,
- dopis, dogovori s KS Kostanjevica – priloga 23b,
- obračun del in materiala – priloga 24,
- seznam pravnih poslov za gradnjo – priloga 25,
• Ročno napisan dogovor z dne 7. 1. 1995;
- dopis št. 383-2/2008-111 (100) z dne 29. 11. 2011 z naslednjimi prilogami,
• Poravnava o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje št. Nt-LJ-A02-446/2009-3 z dne 13. 11. 2009,
• Dogovor o ureditvi spornih razmerij št. 030-1/2008 z dne 25. 8. 2011,
• Kartica konta 7401 01, promet 01 2011-12 2011 – priloga 3,
• Tabela plačilnega prometa – priloga 4 ,
• Izjava Krajevne skupnosti z dne 14. 7. 1993 – priloga 5,
• Pogodba o izvajanju in zagotavljanju sredstev za izgradnjo ZK omrežja v KS Kostanjevica na Krki – priloga 6,
• Bremepis št. 05006496 z dne 10. 5. 2012 – priloga 7,
• Sklep o vračilu prejetih sredstev v deležih, sorazmernih vlaganjem oseb, z zakonskimi zamudnimi obrestmi št. 383-2/2008 z dne 21. 6. 2011 – priloga 8,
• Kartica konta 2342 05006496 z dne 21. 9. 2012 (3 strani) – priloga 9,
• Sklep o potrditvi sklepa o pogojni vključitvi sredstev četrte poravnave iz naslova vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v Odlok o proračunu Občine Kostanjevica na Krki za leto 2010 št. 383-2/2008 z dne 18. 2. 2010,
• Razčlenitev prometa denarnih sredstev v breme z dne 1. 3. 2010 – priloga 11,
• Tabela plačilnega prometa - priloga 12;
- dopis št. 383-2/2008-120 (100) z dne 14. 2. 2012 z naslednjo prilogo,
• ABC seznam končnih upravičencev prejetih vlog do 16. 9. 2009;
- dopis št. 383-2/2008-122 (100) z dne 4. 4. 2012 z naslednjima prilogama,
• Poravnava o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje št. 2004-084, št. 383-164/2011 z dne 14. 7. 2011,
• Dopis izvedenca št. 383-2/2008-106 z dne 7. 11. 2011 – izvedensko mnenje št. 02/2009 – dopolnitev.
Izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ se je v izpodbijani odločbi kot razlog za zavrnitev dostopa do zgoraj navedenih dokumentov prvenstveno skliceval na obstoj izjeme iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (čeprav sam ne vodi predmetnega upravnega postopka), iz katere izhaja, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V tem primeru govorimo o izjemi varstva upravnih postopkov.
Za obstoj izjeme varstva upravnega postopka morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
1. zveza z upravnim postopkom in
2. škodljiv vpliv na izvedbo upravnega postopka.
Upravni postopek je vrsta pravno urejenega postopka kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati neko upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava. Za to razmerje je značilno, da je v razmerju med državo, lokalnimi skupnostmi in nosilci javnih pooblastil na eni strani ter strankami (fizične in pravne osebe) na drugi strani, prisoten javni interes. Pri odločanju v upravnih zadevah organ odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank.
Ker organ v izpodbijani odločbi ni navedel nobenih podatkov o postopku o prekršku, na katerega je oprl zavrnitev za dostop do informacij javnega značaja, je Pooblaščenec organ najprej pozval, da naj posreduje številko postopka, na katerega se sklicuje. Organ je dne 18. 1. 2013 po elektronski pošti sporočil, da gre za postopek, ki ga Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport vodi pod številko 710-3/2011/30. Pooblaščenec je dne 18. 1. 2013 Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pozval, naj sporoči vsebino postopka št. 710-3/2011/30 in obrazloži, ali bi zahtevani dokumenti povzročili škodo izvedbi postopka. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je dne 18. 1. 2013 po elektronski pošti odgovorilo, da skladno s 14. členom Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ( Uradni list RS, št. 54/2007; ZVVJTO-UPB4) opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakona, hkrati pa ima, na podlagi prekrškovnih določb v 15. členu ZVVJTO, tudi funkcijo prekrškovnega organa. 15. člen ZVVJTO kot prekrške določa naslednja ravnanja:
Z denarno kaznijo 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba lokalne skupnosti, če:
1. v roku ne objavi na krajevno običajen način seznama fizičnih in pravnih oseb, ki nastopajo kot dejanski končni upravičenci (prvi odstavek 6. člena),
2. v roku ne izda predpisa in ne vrača v skladu z določili predpisa (drugi in tretji odstavek 6. člena),
3. v roku ne začne vračati v deležih sorazmernih vlaganjem oseb, navedenih na seznamu (tretji odstavek 6. člena).
To so tudi edine nepravilnosti, ki so v ZVVJTO določene kot prekrški in katere posledično lahko ministrstvo ugotavlja v okviru prekrškovnega postopka. Ministrstvo je opozorilo na ureditev ZVVJTO, in sicer, da je po 14. členu organ, določen za nadzorstvo nad izvajanjem zakona. Ministrstvo praviloma svoje nadzorstvene in s tem tudi prekrškovne pristojnosti izvršujejo po inšpekcijah ali drugih organih v svoji sestavi, izjemoma samo deluje kot prekrškovni organ, seveda samo, če tako predpiše zakon, ki določa prekrške. V konkretnem primeru gre za posamično pristojnost ministrstva, ki mu jo podeljuje 14. člen ZVVJTO. Ob tem pa ne gre prezreti tudi splošne pristojnosti ministrstev za nadzor nad zakonitostjo aktov iz pristojnosti lokalnih skupnosti, ki je urejen v ZDU (64. do 69. člen) in za nadzor nad zakonitostjo dela organov občin, ki je urejen v ZLS (88. člen do 90.a člen ZLS). Vsebina nadzornega postopka je torej ugotavljanje, ali je občina ravnala na način, kot je določen v 6. členu ZVVJTO. V kolikor ni, se ob izpolnjevanju zakonskih pogojev iz 51. člena ZP-1, uvede prekrškovni postopek zoper odgovorno osebo lokalne skupnosti, v konkretnem primeru torej zoper kršiteljico, odgovorno osebo Občine Kostanjevica na Krki (št. zadeve 710-3/2011), v katerem se ugotavlja, kateri izmed prekrškov iz 15. člena ZVVJTO je bil storjen. Ministrstvo nadalje navaja, da dokumenti, o katerih odloča Pooblaščenec in s katerimi razpolaga občina, v nobenem primeru ne bi škodili izvedbi prekrškovnega postopka, saj so skladno z zgoraj citiranim 6. členom ZVVJTO morali biti že javno objavljeni v postopkih vračanja vlaganj, ki jih je vodila občina (prvi in tretji odstavek 6. člena ZVVJTO). Ob tem ministrstvo opozarja tudi na določila Odloka o postopku vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Kostanjevica na Krki (Uradni list Republike Slovenije, št. 38/2009, 32/2011, 38/2012), kjer je v 5. členu določen način sestave in objave seznama upravičencev in je med drugim navedeno tudi, da se predlog seznama objavi na oglasni deski in spletni strani občine, lahko pa se objavi tudi na druge, krajevno običajne načine. In pa, da so predlogu seznama, ob splošnih podatkih o zahtevku, za katere so bile dosežene pisne poravnave, naslednji podatki o posameznem dejanskem upravičencu: ime in priimek oziroma naziv dejanskega upravičenca, naslov v času vlaganja in/ali naslov v času objave predloga seznama ter delež poravnanega zneska vlaganj, ki pripada dejanskemu upravičencu.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da dokumenti sicer so v zvezi z upravnim - prekrškovnim postopkom št. 710-3/2011, ki ga vodi ministrstvo, nikakor pa ni izpolnjen tudi drugi pogoj za opredelitev izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Drugi pogoj predvideva uporabo škodnega testa, saj določa, da se sme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrniti le, če bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi tega postopka, pri čemer je organ, ki zahtevo zavrne, tisti, ki mora nastanek škode izkazati za verjetno. Če škodni test pripelje do ugotovitve, da razkritje podatka ne bo škodovalo izvedbi postopka, potem ni pravne podlage za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja. Upravni postopek sicer še teče, vendar samo ministrstvo, ki vodi postopek, ne vidi škode, ki bi nastala z razkritjem dokumentov. Tudi sam organ v izpodbijani odločbi ni navedel nobenih konkretnih škodnih posledic, ki bi jih razkritje zahtevanih dokumentov lahko povzročilo, zato Pooblaščenec ugotavlja, da ni izkazana škoda, ki bi nastala pri izvedbi upravnega postopka. Sama možnost ugotovitve nepravilnosti pri delovanju organa – pri vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje svojim občanom, nikakor ne pomeni konkretne grozeče nevarnosti za izvedbo prekrškovnega postopka.
Poleg navedenega Pooblaščenec poudarja, da se morajo vsi organi zavezanci po ZDIJZ zavedati, da so predvsem oblastni akti lahko podvrženi javnemu mnenju in razkritju v javnosti, saj je nadzorna funkcija zakonov, ki v procese oblastnega odločanja vnašajo transparentnost, kot je ZDIJZ, nenazadnje namenjena prav temu. Pri tem ni možno spregledati dejstva, da se z izdanimi poravnavami o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje in na njihovi podlagi izdanimi dokumenti, odloča o zelo visokih denarnih zneskih tistih davkoplačevalcev, ki so vlagali svoja sredstva v javna telekomunikacijska omrežja. Toliko večji je zato interes javnosti, da se seznani s podrobnostmi tega postopka, predvsem pa je pomembna pravica javnosti, da je obveščena o načrtovanih vračanjih sredstev, ki se tičejo tako velikega števila ljudi. Pooblaščenec ne more niti mimo dejstva, da je glede problematike vračanj v javna telekomunikacijska omrežja že nekaj let zelo razvita javna razprava. To dejstvo razkrije že naključno brskanje po svetovnem spletu - besedna zveza »vračanje v javna telekomunikacijska« v spletnem iskalniku Google nanese okoli 200.000 rezultatov; o tej temi so izhajali časopisni članki, televizijske novice in komentarji zainteresirane javnosti, skoraj vsaka občina v Republiki Sloveniji se srečuje s tem »problemom«.
Pooblaščenec je tako ugotovil, da izjema varstva upravnega postopka glede zahtevanih dokumentov nikakor ni podana.
Osebni podatki kot izjema od prostega dostopa
Organ se je v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi dostopa do določenih kategorij podatkov skliceval tudi na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov opredeljene v 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Posamezni področni zakoni pa urejajo varstvo osebnih podatkov in s tem povezane pravice ter dolžnosti glede posameznih področij oziroma posameznih zbirk osebnih podatkov.
V konkretnem primeru je Pooblaščenec najprej ugotavljal, ali obstaja pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov – imena, priimka, stalnega bivališča in vrnjenega zneska za fizične osebe, upravičene za vračanje sredstev vlaganj v javna komunikacijska razmerja.
Za obdelavo osebnih podatkov je v skladu z 9. členom ZVOP-1 potrebna zakonska podlaga, ki pa je za objavo upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje izrecno podana v 6. členu Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (UL RS št. 54/07-UPB4, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVVJTO), ki v 1. odstavku določa, da lokalna skupnost, ki nastopa kot upravičenec iz 2. člena tega zakona, v roku dveh mesecev po sklenitvi pisne poravnave iz 2. odstavka 8. člena ZVVJTO ali pravnomočno končanem nepravdnem postopku za določitev odškodnine iz 5. odstavka 8. člena, objavi na krajevno običajen način seznam fizičnih in pravnih oseb, ki nastopajo kot dejanski končni upravičenci.
Drugi odstavek istega člena določa še, da lokalna skupnost (torej organ) s predpisom, ki ga izda v roku dveh mesecev od uveljavitve zakona, podrobneje določi način sestave seznama, način ugotavljanja sorazmernih deležev vračila ter pogoje in roke vračanja teh deležev.
Navedeno obveznost iz drugega odstavka 6. člena ZVVJTO je organ izpolnil s sprejetjem Odloka o postopku vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Kostanjevica na Krki (Uradni list Republike Slovenije, št. 38/2009, 32/2011, 38/2012), kjer je v 5. členu določen način sestave in objave seznama upravičencev in je med drugim navedeno tudi, da se predlog seznama objavi na oglasni deski in spletni strani občine, lahko pa se objavi tudi na druge, krajevno običajne načine. V četrtem odstavku 5. člena Odloka je določeno, da so na predlogu seznama, ob splošnih podatkih o zahtevku, za katerega je bila dosežena pisna poravnava, naslednji podatki o posameznem dejanskem upravičencu: ime in priimek oziroma naziv dejanskega upravičenca, naslov v času vlaganja in/ali naslov v času objave predloga seznama ter delež poravnanega zneska vlaganj, ki pripada dejanskemu upravičencu. Navedena pravna podlaga je ustrezna glede na zahteve ZVOP-1, saj je konkretne pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov podana v zakonu, odlok pa je le neke vrste »tehnična« izvedba 6. člena ZVVJTO.
Pooblaščenec se strinja z organom, da navedena pravna podlaga ni ustrezna, da bi zadostovala razkritju osebnih podatkov tistih, ki so le vložili vlogo za vračanje sredstev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, torej za prosti dostop do osebnih podatkov tistih fizičnih oseb, katerih vloge za vrnitev sredstev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, so bile zavrnjene. Take osebne podatke vsebuje Seznam vlog, ki so bile zavrnjene 27. 5. 2004 (priloga dopisa št. 383-2/2008-105 (100) z dne 9. 11. 2011).
Je pa Pooblaščenec, drugače kot v konkretnem primeru prvostopenjski organ, zavzel stališče, da osebni podatki - ime in priimek oziroma naziv dejanskega upravičenca, naslov v času vlaganja in/ali naslov v času objave predloga seznama ter delež poravnanega zneska vlaganj, ki jih vsebuje seznam končnih upravičencev prejetih vlog, predstavljajo nevarovane osebne podatke in kot taki prosto dostopno informacijo javnega značaja. Glede navedenih osebnih podatkov obstaja ustrezna zakonska pravna podlaga za njihovo razkritje (kot je bilo obrazloženo že v prejšnjih odstavkih je to 6. člen ZVVJTO). Pooblaščenec poudarja, da pravna podlaga v četrtem odstavku 5. člena Odloka velja samo za le-te, taksativno določene osebne podatke končnih upravičencev, ne pa tudi za druge osebne podatke končnih upravičencev.
Zakonska podlaga za razkritje osebnih podatkov obstaja tudi za razkritje imena, priimka, stopnje strokovne izobrazbe in naslova sodnega izvedenca. Zakon o sodiščih (UL RS, št. 19/94 s spremembami, v nadaljevanju ZS) v 88. členu določa, da ministrstvo, pristojno za pravosodje, za odločanje in vodenje postopkov po tem zakonu in za zagotavljanje pravne varnosti v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi upravlja imenik sodnih izvedencev, ki obsega naslednje podatke: osebno ime, znanstveni ali strokovni naslov, strokovno področje, za katero je sodni izvedenec imenovan, datum imenovanja, poklic, datum in kraj rojstva, enotno matično številko občana (EMŠO), poštni naslov, na katerem je dosegljiv, kontaktno številko telefona, kontaktno številko telefaksa, kontaktni naslov elektronske pošte in podatke o zaposlitvi ali drugem statusu. Imenik sodnih izvedencev je za pravno varnost, delovanje sodišč in drugih državnih organov v sodnih in drugih postopkih ter informiranje strank javen v delu, ki obsega naslednje podatke: osebno ime sodnega izvedenca, znanstveni ali strokovni naslov, poštni naslov, na katerem je dosegljiv, kontaktno številko telefona, številko telefaksa, naslov elektronske pošte in strokovno področje, za katero je imenovan za izvedenca. Javni del imenika se lahko objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje. Poleg tega je v 85. členu ZS določeno, da se smejo osebe, imenovane za sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, sklicevati na to svojo lastnost samo, kadar dajejo izvide in mnenja, cenitve, tolmačenja in prevode na zahtevo sodišča ali na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic ter za obrambo svojih pravic ali svojega ugleda. V konkretnem primeru oseba, ki je imenovana za sodnega cenilca, nastopa v vlogi, ki jo predvidevata 85. in 88. člen ZS, torej v vlogi sodnega cenilca. Zaradi tega dejstva je osebne podatke, kot so ime, priimek, smer in stopnja izobrazbe ter naslov sodnega cenilca, dopustno razkriti javnosti.
Pooblaščenec glede osebnih podatkov javnih uslužbencev oziroma oseb, ki opravljajo javno funkcijo pojasnjuje, da je treba upoštevati določbo prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zaradi navedenega je bilo treba pri presoji upoštevati določilo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V zvezi s tem je Pooblaščenec ugotovil, da so navedba imena, priimka in delovnega mesta oziroma funkcije posameznega javnega uslužbenca podatki, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (ali javno funkcijo) in nenazadnje tudi s porabo javnih sredstev in zato predstavljajo prosto dostopne informacije.
Za razkritje naslednjih osebnih podatkov Pooblaščenec ni našel ustrezne pravne podlage: ime, priimek in funkcija podpisnika pogodbe s strani PTT podjetja o izvajanju in zagotavljanju sredstev za izgradnjo TK omrežja v KS Kostanjevica na Krki, ime, priimek in funkcija podpisnika pogodbe ter ime in priimek osebe, ki je pripravila amortizacijski načrt pogodbe, ki je priloga 22a izvedenskega mnenja št. 03/2011, ime, priimek, funkcijo in stopnjo izobrazbe podpisnika dopisa, ki je priloga 22b izvedenskega mnenja št. 03/2011, ime, priimek, stopnjo izobrazbe ter funkcijo oseb na prilogi 23b izvedenskega mnenja št. 03/2011, ime in priimek oseb – občanov na ročno zapisanem dogovoru med KS Kostanjevica in KS Podbočje, ki je priloga izvedenskega mnenja št. 03/2011, EMŠO, davčna številka, številka transakcijskega računa in banka, pri kateri je TRR odprt ter celotna tabela, razen zneska izplačila v predzadnji vrstici zadnjega stolpca ter imena in priimka občana, ki je sklenil poravnavo o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje št. 2004-084, št. 383-164/2011 z dne 14. 7. 2011. Prosto dostopne informacije javnega značaja, z izjemo drugega stolpca, ne predstavljajo podatki v tabeli, ki je priloga 2 dopolnitve izvedeniškega mnenja št. 02/2009, saj za razkritje le teh ni podlage v zakonu.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena delno zavrniti in sicer v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke in dokument Seznam vlog, ki so bile zavrnjene z dne 27. 5. 2004, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, pritožbi prosilca v preostalem delu ugodil in odločbo organa v preostalem delu odpravil ter sam rešil zadevo. Organ je prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov in sicer na način kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper 1. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Zoper 2. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Občine Kostanjevica na Krki, Ljubljanska cesta 7, 8311 Kostanjevica na Krki, št. 383-2/2008-157 (110) z dne 10. 8. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka