Prosilka - Park Škocjanske jame
+ -Številka: 090-200/2012/4
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev postopka
POVZETEK:
Prosilci so zahtevali izpis konto kartice kupca za leta 2010 do 2012 ter obrazložitev postavk AOP 434 in AOP 886. Organ je zahteve prosilcev v celoti zavrnil zaradi poslovne skrivnosti in neobstoja dokumentov. Pooblaščenec je ugotovil, da organ na prvi stopnji ni pravilno ugotovil dejanskega stanja in je tudi storil bistvene kršitve pravil postopka, kar je vplivalo na pravilnost odločitve. Zato je Pooblaščenec izpodbijano odločbo odpravil in vrnil zadevo organu v ponovni postopek.
ODLOČBA:
Številka: 090-200/2012/4
Datum: 10. 10. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilci), z dne 10. 09. 2011 zoper odločbo Park Škocjanske jame, Slovenija, Škocjan 2, 6215 Divača (v nadaljevanju organ), št. 229-1/2012 z dne 18. 9. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilcev z dne 26. 9. 2012 zoper odločbo organa št. 229-1/2012 z dne 18. 9. 2012 se ugodi. Izpodbijana odločba se v celoti odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilci so na organ dne 3. 9. 2012 vložili zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri so zahtevali:
- izpis konto kartice kupca ___________________ za leto 2010, 2011 in 2012;
- obrazložitev postavke AOP 434 (IPI določenih uporabnikov po načelu denarnega toka za leto 2011);
- obrazložitev postavke AOP 886 (IPI določenih uporabnikov za obdobje od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011);
- najemno pogodbo za gostilno v INFO centru v Matavunu, sklenjeno med organom in Marijo Mahnič s.p.;
- aneks k tej pogodbi.
Organ je dne 18. 9. 2012 izdal odločbo št. 229-1/2012, s katero je dostop do dokumentov iz prvih treh alinej zahteve prosilcev zavrnil. Hkrati z izdajo odločbe je organ prosilcem posredoval pogodbo o najemu poslovnih prostorov in opreme za izvajanje gostinske dejavnosti, sklenjene med organom in Gostinstvom Mahnič, Marija Mahnič s.p. z dne 2. 4. 2010, skupaj s tremi prilogami in tremi aneksi k pogodbi. V preostalem delu je organ navedel, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.
Prosilci so se na zgoraj navedeno odločbo pritožili, dne 26. 9. 2012 in v pritožbi navedli, da dokumenti iz prvih treh alinej zahteve zagotovo obstajajo, zato je odločba neutemeljena.
Organ po prejemu pritožbe prosilcev odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 26. 9. 2012, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je dne 3. 10. 2012 pozval organ, da mu posreduje vso dokumentacijo, do katere dostop je prosilcem zavrnil, če pa z dokumenti ne razpolaga, naj posreduje pisno pojasnilo o tem, zakaj (iz katerih razlogov) z navedenimi dokumenti ne razpolaga ter ali bi z njimi moral razpolagati.
Organ je dne 8. 10. 2012 Pooblaščencu posredoval:
- izpis konto kartice kupca Marije Mahnič s.p. za leta 2010 do 2012;
- izpis postavke AOP 434 za leto 2011;
- izpis postavke AOP 886 za leto 2011.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ zavrnil dostop do treh dokumentov iz zahteve prosilcev z navedbo, da dokumenti ne obstajajo. Ko pa je Pooblaščenec v pritožbenem postopku pozval organ, naj dokumente predloži, mu jih je organ posredoval. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokumenti nedvomno obstajajo in da je torej organ v izpodbijani odločbi napačno ugotovil dejansko stanje. Pri tem pa se organ ni opredelil do tega, ali sami dokumenti izpolnjujejo druge kriterije za obstoj informacij javnega značaja – ali torej gre za dokumente, ki izvirajo iz delovnega področja organa in ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je morebiti podana katera izmed izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Zato v tem delu izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar v skladu z drugim odstavkom 237. člena ZUP predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da iz odločbe organa in iz posredovane dokumentacije ne izhaja, da je organ v postopek odločanja na prvi stopnji pozval subjekte, na katerih pravice bi lahko vplivala izdaja prvostopenjske odločbe (__________________). V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve mora organ, v skladu z določbami 44. člena ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Glede na drugi odstavek 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka šteje, če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena tega zakona. V konkretnem postopku organ v postopek ni vpoklical subjekta, na katerega se nanašajo dokumenti, ki jih zahtevajo prosilci, in je tudi s tem storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Pooblaščenec je zaradi omenjenih bistvenih kršitev pravil postopka in napačno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je vplivalo na pravilnost odločitve, izpodbijano odločbo odpravil in vrnil zadevo organu v ponovni postopek. Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijana odločba ne da preizkusiti zaradi pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja oz. pogojev za obstoj informacij javnega značaja pa tudi zaradi odsotnosti strank, katerih morebitna poslovna skrivnost se varuje, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje.
V ponovljenem postopku mora organ ugotoviti, ali so glede zahtevanih dokumentov izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. čl. ZDIJZ – predvsem ali gre za dokumente, ki izvirajo iz delovnega področja organa. Hkrati mora organ ugotoviti in obrazložiti morebitni obstoj izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, kot so opredeljene v 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Prav tako mora organ ugotoviti, ali je prosilcem mogoče delno ugoditi in omogočiti le delni dostop do zahtevanih dokumentov, kot to določa 7. člen ZDIJZ. Še pred izdajo nove odločbe pa mora organ v postopek vpoklicati vse subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Seveda pa morebitno navajanje stranskih udeležencev, da zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost, še ne pomeni, da ti dokumenti dejansko izpolnjujejo pogoje za obstoj poslovne skrivnosti. To mora organ v ugotovitvenem postopku šele ugotoviti, kot pravno podlago pa upoštevati tako določbe Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), kot tudi določbe ZDIJZ. Pooblaščenec pa še posebej opozarja, da je pri ugotavljanju obstoja poslovne skrivnosti treba upoštevati tudi izjemo iz tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po katerem se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Pri tem se kot tak zakon (ki določa javnost določenih podatkov) v konkretnem primeru upošteva ravno ZDIJZ, ki v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Šele na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko odločil o zahtevi prosilcev.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilcev utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno ugotovil dejansko stanje in storil bistveno kršitev pravil postopka, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilcev v celoti ugodil in, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, odločbo št. 229-1/2012 z dne 18. 9. 2012 v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka