Prosilka - Fakulteta za zdravstvene vede
+ -Številka: 090-198/2012/2
Kategorije: Ni zahtevana informacija, Stroški
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala dostop do sklepov Komisije za študijske zadeve, s katerimi je bilo študentom omogočeno ponavljanje zadnjega letnika v študijskih letih 2007/08, 2008/09, 2009/10, 2010/11 in 2011/12, in sicer v elektronski obliki. Organ je za zadnja tri študijska leta prosilko napotil na spletno stran. Glede dokumentov iz let 2007/08 in 2008/09 pa je organ pretipkal sklepe, prekril imena in priimke, datiral in ožigosal sklepe ter po tem, ko je prosilka plačala izdani račun, dokumente posredoval prosilki. Pooblaščenec je ugotovil, da organ prosilki sploh ni posredoval informacij javnega značaja, ampak je prosilki pretipkal dele zapisnikov, kar ne ustreza definiciji informacij javnega značaja in tudi prosilka se s tem ni strinjala. Pooblaščenec je poudaril, da če organ ne razpolaga s tehničnimi zmožnostmi za pretvorbo v elektronsko obliko, mora prosilcu ponuditi drug način dostopa. Pooblaščenec je še ugotovil, da je organ prosilki zaradi navedenega zaračunal nekaj, kar ni bil upravičen zaračunati, zato je bilo treba račun odpraviti in zadevo vrniti organu v ponovno odločanje.
ODLOČBA:
Številka: 090-198/2012/2
Datum: 13. 12. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilke ………… (v nadaljevanju prosilka) z dne 23. 8. 2012 zoper dopis št. 3086-4/2012/401-VJ in račun št. 500728-1 3 3010001, oba z dne 20. 8. 2012, Univerze v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 23. 8. 2012 se ugodi in se račun številka 500728-1 3 3010001 z dne 20. 8. 2012 odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ je dolžan o zahtevi prosilke z dne 28. 3. 2012 v delu, ki se nanaša na dostop do sklepov Komisije za študijske zadeve FZV, s katerimi je bilo študentom omogočeno ponavljanje zadnjega letnika v študijskih letih 2007/08 in 2008/09, odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema zadeve.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 28. 3. 2012 po elektronski pošti na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahtevala posredovanje sklepov Komisije za študijske zadeve FZV, s katerimi je bilo študentom omogočeno ponavljanje zadnjega letnika v študijskih letih 2007/08, 2008/09, 2009/10, 2010/11 in 2011/12.
Organ je dne 19. 4. 2012 prosilki poslal dopis št. 3086/2012/400-VJ, s katerim jo je v delu, ki se nanaša na sklepe iz študijskih let 2009/10, 2010/11 in 2011/12, napotil na spletno stran organa, glede preostalega dela (dostop do sklepov iz študijskih let 2007/08 in 2008/09) pa je organ navedel, da bo potrebno za pripravo gradiva plačati materialne stroške in stroške storitev v skladu s Cenikom o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, ki je objavljen na spletni strani organa.
Organ je na poziv prosilke, naj ji pošlje predračun za plačilo storitev, poslal prosilki predračun št. 01/2012 z dne 26. 4. 2012 za 191,78 EUR. Prosilka zahtevanega zneska ni založila v predvidenem roku, zato je organ dne 18. 5. 2012 izdal sklep št. 3068-2/2012/401-VJ, s katerim je postopek posredovanja informacij javnega značaja ustavil. Prosilka se je dne 24. 5. 2012 zoper sklep št. 3068-2/2012/401-VJ pritožila, Pooblaščenec pa je izdal odločbo št. 090-123/2012/5 z dne 6. 7. 2012, s katero je pritožbi prosilke ugodil in zadevo vrnil v ponovno odločanje organu.
Organ je v ponovljenem postopku, glede na navodila Pooblaščenca iz odločbe št. 090-123/2012/5 z dne 6. 7. 2012, ugotovil, da so bili stroški v predračunu št. 01/2012 z dne 26. 4. 2012 izračunani napačno, saj bi moral organ pri obračunu dela javnih uslužbencev, poleg veljavnih predpisov, upoštevati tudi dejansko stanje, torej to, kateri uslužbenec bo obračunano delo dejansko opravil. Skladno s tem je torej organ v ponovljenem postopku prosilki poslal nov predračun št. 02/2012 z dne 27. 7. 2012 za plačilo stroškov priprave gradiva v skladu s 36. členom ZDIJZ in Cenikom o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, z dne 11. 1. 2010, sprejetim na Univerzi v Mariboru, ki je objavljen na spletni strani http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=37. Organ je prosilko pozval, naj predračun plača v roku 15 dni.
Prosilka je predračun v celoti plačala 9. 8. 2012, organ pa je nato prosilki, z dopisom št. 3086-4/2012/401-VJ, z dne 20. 8. 2012, posredoval 49 fotokopij izpisov sklepov Komisije za študijske zadeve ter račun št. 500728-1 3 3010001 z dne 20. 8. 2012.
Prosilka je dne 23. 8. 2012 vložila pritožbo zoper odločitev organa, v kateri je navedla, da je zaračunani znesek previsok, poleg tega pa ni prejela dokumentov, ki jih je zahtevala. Glede zaračunanih stroškov je prosilka navedla, da je višina 8 ur, kot naj bi bila potrebna za odbiranje in posredovanje podatkov, krepko previsoka. Po njeni grobi oceni bi organ potreboval največ 20 minut za dokumente obeh študijskih let. Prosilka tudi meni, da je zaračunavanje dela javnih uslužbencev za namene posredovanja informacij javnega značaja vprašljivo. Strošek dela javnega uslužbenca pa po mnenju prosilke ni materialni strošek, ampak je po vseh računovodskih standardih strošek dela. Organ naj tudi ne bi imel objavljenega cenika storitev na svoji spletni strani, razen cenika za šolnine in vpisne stroške. Prosilka meni, da ne bi bilo potrebno ničesar odbirati, saj v sklepih za leta 2009/2010, 2010/2011 in 2011/2012 organ navaja tudi študente, ki jim je bil podaljšan status absolventa in tiste, ki so bili izjemno vpisani v višji letnik ter takšne, ki so jim bile priznane vaje – organ bi lahko prosilki posredoval sklepe v takšni obliki, nato pa bi jih odbirala sama in to v bistveno krajšem času kot v 8 urah. Poleg tega prosilka opozarja, da če imajo posredovani sklepi datum 23. 4. 2012, je očitno, da jih ima organ v elektronski obliki, zaradi česar ni potrebno nikakršno odbiranje, poleg tega pa ni potreben dvig v arhivu (zaračunana 1 ura) ter tako dolgotrajno pripravljanje izpisov in prikrivanje osebnih podatkov (zaračunane 3 ure). Prosilka meni, da so ji neupravičeno zaračunali pretipkavanje že obstoječih sklepov, na katerih bi lahko samo zakrili osebne podatke, poleg tega pa za pretipkavanje ni potreben javni uslužbenec s VI. stopnjo izobrazbe, ampak bi zadostoval uslužbenec z vsaj eno stopnjo nižjo izobrazbo, kar bi bistveno znižalo stroške postopka, glede na to, da imajo pri organu dostop do osebnih podatkov omogočene vsaj še 4 druge uslužbenke. Prosilka zahteva vračilo stroškov posredovanja informacij javnega značaja, ker to, kar je organ posredoval, ni niti približno podobno informacijam javnega značaja. Glede vsebine prejetih dokumentov je prosilka navedla, da ni prejela dokumentov, ki jih je zahtevala. Zahtevala je namreč kopije sklepov (originalov), v zahtevi pa naj bi izrecno napisala, naj podatke prikažejo tako, da ne bo mogoča identifikacija študentov (navedba samo vpisnih številk) na kar v dosedanjem postopku FZV ni imela nikakršnih ugovorov. V prejetih sklepih pa ni razvidna vpisna številka študenta, ki je nujno potrebna za ugotavljanje nepravilnosti v zvezi z večkratnim ponavljanjem zadnjega letnika, med tem, ko je na vseh povezavah, na katere so prosilko napotili za študijska leta 2009/2010, 2010/2011 in 2011/2012, vidna vpisna številka študenta (brez drugih osebnih podatkov), kateremu je bilo ponavljanje omogočeno. Vsi sklepi, ki ji je prosilka prejela, so datirani na 23. 4. 2012 (čeprav je bilo študentom z njimi omogočeno ponavljanje v letih 2007/2008 in 2008/2009). Prosilka meni, da to kaže na prirejanje uradnih dokumentov ali omogočeno ponavljanje letnika za nazaj. Prosilka nikoli ni zahtevala prepisov sklepov, ki naj bodo antedatirani in na novo podpisani s strani predsednice komisije za študijske zadeve. Poleg vsega pa ji je organ zaračunal 49 fotokopij, prejela pa jih je samo 45, pa še od teh je 9 takšnih, ki jih ni zahtevala, ker so z njimi vloge študentov za ponavljanje letnika zavrnili in ne ugodili, kot je zahtevala. Nenazadnje pa je prosilka izrazila tudi mnenje, da vpisna številka študenta ni osebni podatek, da bi ga bilo potrebno zakriti, če pa je, organ na spletnih straneh krši varstvo osebnih podatkov, ker masovno objavljajo vpisne številke (sklepi komisije za studijske zadeve, prijava na izpit, rezultati izpitov in podobno).
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Tako v tem primeru ni predmet pritožbe dostop do sklepov Komisije za študijske zadeve FZV, s katerimi je bilo študentom omogočeno ponavljanje zadnjega letnika v študijskih letih 2009/10, 2010/11 in 2011/12, saj je organ prosilko v tem delu napotil na spletno stran in se prosilka v tem delu ni pritožila. Predmet pritožbe pa so dostop do navedenih dokumentov za študijski leti 2007/08 in 2008/09.
1. O pojmu informacij javnega značaja in o dostopu do že obstoječih dokumentov
V konkretnem primeru ni sporno, da zahtevane informacije izpolnjujejo pogoje za opredelitev informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ki slednjo opredeljuje s tremi osnovnimi kriteriji:
- organ z informacijo razpolaga – nahaja se pri organu, izdelal pa jo je sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb;
- informacija je v materializirani obliki – v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument);
- informacija izvira iz delovnega področja organa – informacija je povezana z delom organa in jo je pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti.
Organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in je informacije, za katere je menil, da ustrezajo zahtevi prosilke, slednji tudi posredoval.
Vendar pa je Pooblaščenec ugotovil, da posredovane informacije sploh niso informacije javnega značaja, saj je organ besedilo dokumentov, ki jih je prosilka zahtevala, pretipkal v poseben dokument in jih ponudil prosilki. Prosilka takšno pretipkano besedilo v pritožbi zavrača, zato Pooblaščenec ugotavlja, da prosilka nedvomno zahteva informacije javnega značaja v striktnem smislu ZDIJZ in ne pripravljenega besedila. V postopku po ZDIJZ mora namreč organ, ob subsidiarni uporabi določb ZUP, najprej ugotoviti, s katerimi zahtevanimi dokumenti razpolaga. To pomeni, da mora organ preveriti, ali v času odločanja dejansko poseduje materializirane dokumente (v fizični, elektronski ali kakršnikoli drugi obliki), v katerih so zajete informacije, ki jih prosilec zahteva. Če organ z dokumenti razpolaga, nato z uporabo materialnih določb ZDIJZ presodi, ali se v teh dokumentih nahajajo izjeme od prostega dostopa iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V primeru, da je podana katera izmed izjem (ali več takšnih izjem), organ presodi, ali je mogoče opraviti delni dostop, kot to določa 7. člen ZDIJZ. Po postopku ugotavljanja dejstev, materialnopravnih podlag ter procesnopravnih predpostavk, organ sprejme odločitev v smislu 22. člena ZDIJZ, če za to obstajajo vsi pogoji.
Prosilci imajo po ZDIJZ pravico zahtevati že obstoječe dokumente (v obliki, ki jo izberejo, razen če to iz zakonsko predvidenih razlogov ni možno), saj se s tem med drugim izpolnjuje načelo transparentnosti, ki mu ne more biti zadoščeno le s tem, da organ (bolj ali manj arbitrarno) pripravi dokumente ali odgovore na vprašanja ipd. Eden izmed bistvenih elementov transparentnosti delovanja javnih oblasti je torej v tem, da se prosilci seznanijo z nemodificiranimi in neprirejenimi dokumenti, s kakršnimi razpolagajo organi (razen seveda v delu, v katerem obstajajo izjeme od prostega dostopa).
V konkretnem primeru je organ, kot izhaja iz dokumentarnega gradiva, ki ga je posredoval Pooblaščencu, zahtevane informacije poiskal, nato pa jih je pretipkal, navedel nov datum dokumenta, odtisnil žig in naknadno tudi prekril podatke, za katere je presodil, da so varovani osebni podatki. Pooblaščenec je ugotovil, da zaradi tega organ ni ravnal skladno z ZDIJZ in prosilki ni omogočil dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da je pritožba prosilke, na podlagi določbe 4. odstavka 25. člena ZDIJZ, v celoti utemeljena. Navedena določba namreč določa, da če prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, lahko zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. Organ je vztrajal pri svoji odločitvi in je zadevo posredoval Pooblaščencu v reševanje. Po pregledu dokumentacije je Pooblaščenec nedvoumno ugotovil, da organ prosilki ni posredoval zahtevanih informacij javnega značaja.
Pri presoji utemeljenosti pritožbe prosilke so neupoštevne tudi navedbe organa, da so bili vsi sklepi prepisani, ker zapisniki ne obstajajo v elektronski obliki, in da vedno ravnajo tako, da se iz zapisnikov pripravijo izpisi sklepov, datirani na dan, ko se pripravijo izpisi. 16. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in 119/2007) namreč določa, da če se informacija javnega značaja nahaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali pretvorbe fizične oblike v elektronsko obliko skladno z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Organ bi moral tako preveriti, ali razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za pretvorbo zahtevanih dokumentov v elektronsko obliko, npr. s skenerjem ali katerokoli drugo napravo za zajem podob. Če s takšnimi tehnološkimi zmogljivostmi organ ne razpolaga, bi moral prosilki ponuditi drugačen način dostopa do informacij javnega značaja, npr. v obliki fotokopij ali vpogleda.
2. O zaračunanih stroških za posredovanje informacij javnega značaja
Organ je prosilki skladno s 34., 35. in 36. členom ZDIJZ in na podlagi Cenika o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, št. N 2/2010-524 JR, z dne 11. 1. 2010, ki je objavljen na spletni strani organa, zaračunal materialne stroške za posredovanje informacij javnega značaja stroške. Pooblaščenec je že v odločbi št. 090-123/2012/5 z dne 6. 7. 2012 pojasnil, da je kot upravni organ vezan na vse veljavne podzakonske predpise in nima pravice do uporabe instituta t.i. exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej mora uporabiti tudi podzakonski predpis - Cenik, ki predvideva zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev. Navedb prosilke, da ji je organ neupravičeno zaračunal stroške dela javne uslužbenke, torej ni mogoče upoštevati.
Iz formalnega vidika je izdan račun št. 500728-1 3 3010001 z dne 20. 8. 2012 sicer lahko povsem zakonit, vendar pa vsebinska presoja tega računa pokaže, da so bili stroški prosilki zaračunani neupravičeno. Iz ugotovitev Pooblaščenca v tč. 1 obrazložitve te odločbe izhaja, da organ prosilki ni posredoval informacij javnega značaja (ki jih je zahtevala), zato ji teh informacij tudi ne sme zaračunati.
Pooblaščenec je v prejšnjem postopku z odločbo št. 090-123/2012/5 z dne 6. 7. 2012 odpravil sklep, s katerim je organ ustavil postopek, ker prosilka ni plačala stroškov po izdanem predračunu ter zadevo vrnil v ponovno odločanje. To pa je Pooblaščenec storil iz drugih razlogov, kot so v obravnavi v tem postopku, in sicer ker je nameraval organ zaračunati stroške dela javne uslužbenke z nižjo stopnjo izobrazbe po tarifi za javnega uslužbenca z višjo stopnjo izobrazbe. V vsebinsko presojo se Pooblaščenec takrat ni spuščal, saj je presojal zakonitost izdanega sklepa o ustavitvi postopka zaradi neplačila zahtevanega zneska za posredovanje informacij javnega značaja. Ob vsebinski presoji ravnanja organa, ki je v obravnavi v tem postopku, pa je postalo jasno, da so bili stroški v računu št. 500728-1 3 3010001 z dne 20. 8. 2012 zaračunani neupravičeno. V tem primeru ni v ospredju višina zaračunanih stroškov, temveč samo dejstvo, da je organ prosilki zaračunal stroške za nekaj, kar prosilka ni zahtevala. Tako je organ prosilki v izračun stroškov dela vračunal tudi pretipkavanje zahtevanih informacij, kar vsekakor ne more biti utemeljen strošek za posredovanje informacij javnega značaja, saj organ s tem sploh ne deluje v smeri zagotavljanja dostopa do informacij javnega značaja. Kot že omenjeno, ima prosilec po ZDIJZ pravico izbrati obliko, v kateri se želi seznaniti z zahtevanimi informacijami javnega značaja, če organ slučajno nima tehničnih zmogljivosti za pretvorbo informacij v elektronsko obliko (v konkretnem primeru), bi moral prosilca na to opozoriti in mu ponuditi drug način dostopa. Organ v konkretnem primeru tega ni storil, temveč je samoiniciativno pretipkal sklepe, za kar ni podlage v ZDIJZ oziroma takšnih stroškov organ ne more naložiti prosilcu.
Ob tem je treba opozoriti še na nadaljnji vidik neupoštevanja prosilkine zahteve, in sicer, da ji je organ posredoval tudi 9 izpisov sklepov, s katerimi so vloge študentov za ponavljanje letnika zavrnili in ne ugodili (kot je zahtevala prosilka). Te fotokopije je organ prosilki dodatno neupravičeno zaračunal tudi iz razloga, da sploh niso bili predmet njene zahteve (če bi sploh šlo za posredovanje informacij javnega značaja v okoliščinah konkretnega primera).
V ponovnem postopku bo moral organ zagotoviti tudi, da prosilki posreduje vse dokumente, ki jih ji bo morebiti zaračunal, saj je prosilka v pritožbi zatrdila, da je prejela le 45 namesto zaračunanih 49 fotokopij.
Prosilki pa ni mogoče pritrditi v delu, v katerem navaja, da odbiranje sploh ne bi bilo potrebno, saj organ očitno sklepe (z datumom 23. 4. 2012) že ima v elektronski obliki. V tem delu so si navedbe prosilke v neposrednem nasprotju, saj po eni strani prosilka vztraja, da ne želi antedatiranih sklepov, glede stroškov pa navaja, da odbiranje ni potrebno, če organ s temi sklepi že razpolaga v elektronski obliki. Glede na zatrjevanje prosilke, da to niso zahtevani dokumenti in glede na ugotovitev Pooblaščenca, da so bili stroški za posredovanje pretipkanih sklepov v celoti neupravičeno zaračunani, se Pooblaščenec ne bo podrobneje spuščal v obravnavo teh pritožbenih navedb. Prav tako se Pooblaščenec ne bo opredeljeval do vprašanja, ali bi lahko sklepe pretipkaval javni uslužbenec z nižjo stopnjo izobrazbe od 6. stopnje.
3. Razlogi za odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev v ponovno odločanje
ZUP v 1. odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva ali da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu.
Pooblaščenec je v izvedenem postopku ugotovil, da je v postopku odločanja na prvi stopnji prišlo do napačne uporabe materialnega prava (1. odstavek 4. člena ZDIJZ), posledično pa do nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Organ namreč v svoji odločitvi (pri posredovanju dokumentov z dopisom št. 3086-4/2012/401-VJ in pri izdaji računa št. 500728-1 3 3010001, oba z dne 20. 8. 2012) ni izkazal, da je popolno ugotovil dejansko stanje glede števila dokumentov, ki jih je treba posredovati prosilki. Organ je sicer naštel in posredoval prosilki 49 dokumentov, vendar pa je zapisal tudi, da gre za izpise iz zapisnikov Komisije za študijske zadeve, iz česar nedvomno sledi, da število dokumentov, ki predstavljajo zahtevane informacije javnega značaja (torej dejanskih zapisnikov, v katerih se nahajajo zahtevane informacije), ni bilo ugotovljeno.
Zaradi navedenega je bilo treba na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v prejšnjih odstavkih obrazložitve te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.
Vrnitev zadeve v ponovno odločanje Pooblaščenec utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilke nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, in bo potrebno zahtevane dokumente šele oziroma ponovno poiskati oziroma odbrati, kar bo gotovo hitreje opravil organ sam.
Prosilka je sicer v zahtevi navedla, naj ji organ zaradi zagotavljanja varstva osebnih podatkov podatke prikaže tako, da ne bo mogoča identifikacija študentov in naj organ navede samo vpisne številke. To je prosilka ponovila v pritožbi. Vendar pa je organ ob odstopu pritožbe navedel, da sklepi v zapisniku Komisije za študijske zadeve FZV UM iz študijskih let 2007/2008 in 2008/2009 vsebujejo ime in priimek študenta, ne pa vpisnih številk. Objavljanje izpisov sklepov Komisije z vpisno številko študenta je organ uvedel šele v študijskem letu 2009/2010. V ponovljenem postopku bo moral organ ponovno preveriti, ali razpolaga z dokumenti (sklepi), ki so predmet prosilkine zahteve tudi v delu, ki se nanaša na vpisne številke študentov. V primeru, da obstoječi dokumenti dejansko ne vsebujejo vpisnih številk in tudi v primeru, če bo organ prekril varovane osebne podatke, mora o tem izdati odločbo, v kateri meritorno odloči o pravici prosilke do dostopa do teh informacij.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilke utemeljena. Organ je v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje ter napačno uporabil določbe materialnega prava, zato je bilo potrebno na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe, v ponovljenem odločanju pa mora upoštevati napotke Pooblaščenca iz te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka