Roglič Meta, novinarka Dnevnika - Ministrstvo za zunanje zadeve
+ -Številka: 090-196/2012/3
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Mediji, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:
Pooblaščenec je delno ugodil pritožbi prosilke, ki je od organa zahtevala vpogled v poročilo o inšpekcijskem nadzoru na veleposlaništvu v Parizu. Organ je prosilki delno že omogočil dostop do nekaterih delov poročila, vendar je Pooblaščenec presodil, da bistveno večji del poročila predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Pooblaščenec je presodil, da razkritje poročila ne bi ogrozilo izvedbe (pred)kazenskega postopka, saj so v poročilu zapisana le objektivna dejstva, ki so bila ugotovljena tekom postopka nadzora nad delovanjem in izvajanjem nalog predstavništev Republike Slovenije v tujini. Nadalje se poročilo nanaša predvsem nepravilnosti pri opravljanju delovnih nalog javnih uslužbencev ali funkcionarjev oziroma na druge nepravilnosti, do katerih je na veleposlaništvu prišlo v zvezi s porabo javnih sredstev. Na podlagi izrecne določbe 3. odstavka 6. člena ZDIJZ tako navedena »izjema od izjem« prevlada nad drugimi morebitnimi izjemami od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
ODLOČBA:
Številka: 090-196/2012/3
Datum: 4. 10. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZMed), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 4. odst. 65. čl. in 1. odstavka 252. člena ter 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Dnevnik d.d., novinarka Meta Roglič, Kopitarjeva ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Ministrstva za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-3/2012/8, z dne 22. 8. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 7. 9. 2012 se delno ugodi in se izpodbijana odločba organa št. 090-3/2012/8 z dne 22. 8. 2012 odpravi v delu, ki se nanaša na točki D in E I. poglavja Poročila o nadzoru v veleposlaništvu v Parizu, razen v delu, v katerem se besedilo točke D nanaša na varnostne vidike veleposlaništva in v delu, v katerem se v točki E nahajajo varovani osebni podatki in se odloči:
Organ mora prosilki v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dele Poročila o nadzoru v veleposlaništvu v Parizu št. I-ZSE2-028/09 z dne 14. 8. 2009:
- v točko D I. poglavja, razen v :
- 1. stavek 4. odstavka besedila na 21. strani in
- zadnji stavek 1. odstavka besedila na 23. strani,
- v točko E I. poglavja, pri čemer mora organ prikriti telefonsko številko, ki je 2x navedena na 30. strani poročila,
- v III. poglavje (»Povzetek ugotovitev in predlogi ukrepov (separat)«), razen v naslednje dele:
- točke 1., 1.1., in 2. na straneh od 5-7,
- točki 3. in 3.1. na straneh 8 in 9,
- zadnji stavek v točki 4.1. na strani 9,
- zadnji stavek v 1. odstavku točke 4.2. na strani 10,
- telefonsko številko, ki je 2x navedena v točki 5.8 na strani 14,
- točke 2.23.- 2.41. na straneh 30 in 31,
- točki 2.55 in 2.56 na strani 32,
2. V delu, v katerem se pritožba prosilke nanaša na podatke, ki jih je organ, v skladu s prejšnjo točko izreka, dolžan prekriti v točki E I. poglavja in v III. poglavju, se pritožba prosilka zavrne.
3. V delu, v katerem se pritožba prosilke nanaša na posredovanje fotokopij prosto dostopnih delov Poročila o nadzoru v veleposlaništvu v Parizu št. I-ZSE2-028/09 z dne 14. 8. 2009, se zadeva odstopi organu prve stopnje v pristojno reševanje.
4. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 29. 5. 2012 na organ naslovila elektronsko pošto, iz katere med drugim izhaja, da je zahtevala vpogled v poročilo o inšpekcijskem nadzoru na veleposlaništvu v Parizu.
Organ je dne 1. 6. 2012 zahtevo prosilke zavrnil, prosilka pa je zoper takšno odločitev dne 5. 6. 2012 vložila pritožbo. O pritožbi prosilke je odločal Pooblaščenec, ki je dne 23. 7. 2012 izdal odločbo št. 090-135/2012/7, s katero je zadevo vrnil organu v ponoven postopek. Organ se namreč ni opredelil do vseh vprašanj v zvezi z izjemami od prostega dostopa do informacij javnega značaja in izvedbe delnega dostopa, do katerih bi se organ po oceni Pooblaščenca moral opredeliti.
V ponovljenem postopku je organ ponovno proučil zahtevo prosilke in je na podlagi 15. a člena Uredbe posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami, v nadaljevanju Uredba) pridobil mnenje Okrožnega državnega tožilstva, iz katerega izhaja, da bi v primeru razkritja zahtevanega poročila lahko nastale škodljive posledice za izvedbo predkazenskega postopka oziroma morebitnega kazenskega postopka. Na podlagi navedenega mnenja tožilstva je organ dne 22. 8. 2012 izdal odločbo št. 090-3/2012/8, v kateri je navedel, da se prosilki omogoči delni vpogled v poročilo o nadzoru, pri čemer se ji zavrne vpogled v tiste dele, za katere je organ presodil, da predstavljajo izjemo po 6. oziroma 11. točki 6. člena ZDIJZ, organ pa je upošteval tudi določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Organ je tako ugodil zahtevi za vpogled v poročilo v delu, ki se nanaša na prostore veleposlaništva in rezidence ter druga stanovanja, finančno in materialno poslovanje veleposlaništva in evidence v veleposlaništvu. Ti podatki so vsebovani v točkah B) 2. D), E), in F) I. poglavja poročila ter v delu II. poglavja poročila, ki se nanaša na prej navedene točke I. poglavja, razen tistih delov poročila, katerih razkritje bi škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka. Poleg tega lahko prosilka vpogleda v priloge poročila, razen v priloge 4, 5, 6, 8 in 9. V preostalem delu je organ prosilki vpogled zavrnil, pri čemer je svojo odločitev po posameznih točkah poročila v odločbi tudi natančneje obrazložil.
Prosilka je dne 7. 9. 2012 pri organu vložila pritožbo zoper izdano odločbo. V pritožbi je zapisala, da bi ji moral organ v celoti omogočiti vpogled v točki D in E I. poglavja ter v III. poglavje in da gre pri sklicevanju, da bi razkritje teh delov škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka, za samovoljno oceno organa. Prosilka želi, da ji organ izroči fotokopijo poročila, ki bo vseboval dele, za katere je organ prosilki že odobril vpogled in celotni tekst točk D in E ter III. poglavje, razen morebitnih delov, ki se nanašajo na medosebne odnose in varnostno delovanje veleposlaništva. Prosilka meni, da v tem delu obstaja interes javnosti za razkritje podatkov, ker se glavni del porabe proračunskega denarja na veleposlaništvu, za katerega obstaja dvom, da je bil smotrno porabljen, nanaša na plačevanje najemnine in stroškov rezidence (del točke D) ter na finančno in materialno poslovanje (točka E).
Pooblaščenec je dne 17. 9. 2012 prejel dopis organa, s katerim je organ v skladu z 245. členom ZUP odstopil pritožbo prosilke, skupaj s spisovno dokumentacijo, v reševanje Pooblaščencu.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilka v pritožbi zahteva, da ji organ izroči fotokopijo poročila, ki bo vseboval dele, za katere je organ prosilki že odobril vpogled in celotni tekst točk D in E ter III. poglavje, razen morebitnih delov, ki se nanašajo na medosebne odnose in varnostno delovanje veleposlaništva.
Pooblaščenec je uvodoma ugotavljal, kateri so tisti deli v točkah D in E I. poglavja oz. v III. poglavju, ki jih organ prosilki ni posredoval, in se nanašajo na medosebne odnose in varnostno delovanje veleposlaništva. Ti deli poročila namreč niso predmet pritožbe prosilke, posledično pa ne predmet tega pritožbenega postopka, zato jih Pooblaščenec v tem postopku ni presojal. Gre za naslednje dele besedila zadevnega poročila:
- 1. stavek 4. odstavka besedila na strani 21 (točka D I. poglavja),
- zadnji stavek 1. odstavka besedila na strani 23 (točka D I. poglavja).
Glede na pritožbeno navedbo prosilke, da želi, da ji organ izroči fotokopijo poročila, ki bo vseboval dele, za katere je organ prosilki že odobril vpogled in celotni tekst točk D in E ter III. poglavje, razen morebitnih delov, ki se nanašajo na medosebne odnose in varnostno delovanje veleposlaništva, Pooblaščenec nadalje pojasnjuje, da je prosilka v svoji zahtevi z dne 29. 5. 2012 izrecno navedla, da želi vpogled v obravnavano poročilo, ne pa tudi fotokopije. V tem delu (glede zahteve po fotokopiji) je potrebno pritožbo prosilke obravnavati kot novo zahtevo, torej zahtevo po posredovanju fotokopije vseh prosto dostopnih delov poročila. Ker Pooblaščenec za obravnavanje prosilkine nove zahteve (za posredovanje fotokopij) v tej fazi postopka ni pristojen, pač pa je za obravnavo takšne zahteve pristojen prvostopenjski organ, je Pooblaščenec zahtevo prosilke v tem delu odstopil prvostopenjskemu organu v pristojno odločanje. Pooblaščenec pojasnjuje, da mora organ prve stopnje ta del prosilkine pritožbe z dne 7. 9. 2012, iz katere izhaja zahteva po fotokopiji prosto dostopnih delov poročila, obravnavati kot novo zahtevo ter o njej odločiti skladno z odločbami ZDIJZ ter v zakonsko določenem roku.
V skladu z vsem navedenim so bili predmet presoje Pooblaščenca v tem pritožbenem postopku naslednji deli obravnavanega poročila, ki vsebinsko predstavljajo dele I. poglavja obravnavanega poročila:
- 2. odstavek besedila pod točko 3.1. na strani 23,
- 2. odstavek besedila na strani 24,
- besedilo pod točko 1.6. na strani 28,
- stran 29 v celoti,
- prvi trije odstavki besedila na strani 30,
- 2x prekrita telefonska številka v točki 1.8. na strani 30,
- zadnja dva odstavka besedila na strani 31,
- prva dva odstavka besedila na strani 32,
- zadnji odstavek besedila na strani 33,
- prvih pet odstavkov besedila na strani 34 (do točke 1.11.),
- zadnji trije odstavki besedila na strani 36,
- prvih pet odstavkov besedila na strani 37 (do točke 1.15.),
- zadnji odstavek besedila na strani 39,
- stran 40 v celoti,
- stran 41 v celoti,
- besedilo do točke 1.21. na strani 42,
Predmet pritožbe prosilke je tudi III. poglavje (»Povzetek ugotovitev in predlogi ukrepov«) obravnavanega poročila, ki pa ga izpodbijana odločba organa ne zajema, oziroma iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi organ o III. poglavju poročila sploh odločal. Kljub temu Pooblaščenec tudi III. poglavje smatra kot del prvotne zahteve prosilke, saj gre za dokument, ki fizično sicer res ni del poročila, nedvomno pa skupaj z njim predstavlja smiselno celoto in ga je v vsebinskem smislu nedvomno potrebno šteti kot del poročila samega. To ne nazadnje izhaja tudi iz kazala zahtevanega poročila, kjer je v vsebino poročila vključeno tudi III. poglavje, s pripisom separat. III. poglavje je torej fizično ločen dokument od preostalega poročila, vsebinsko pa predstavlja njegov del. V tem delu je organ v ponovljenem postopku na prvi stopnji napačno ugotovil dejansko stanje, ker III. poglavja prosilke ni smatral kot del zahteve prosilke in posledično o njem ni odločal. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je tudi III. poglavje del zahteve prosilke, hkrati pa tudi predmet njene pritožbe, je v tem pritožbenem postopku sam odločil tudi o tem delu poročila.
TOČKI D IN E I. POGLAVJA
Organ je, kot je razvidno iz izpodbijane odločbe, dele I. poglavja, ki so predmet te pritožbe, prekril iz razloga, ker naj bi šlo za dele poročila, katerih razkritje bi škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka. Gre za dele dokumenta, ki se dejansko navezujejo na kazniva dejanja posameznikov, glede katerih je bila pristojnemu organu podana kazenska ovadba.
Organ se je torej skliceval na izjemo po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja določa podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi, pri čemer je organ v ponovljenem postopku upošteval tudi določbo 15. a člena Uredbe in pridobil mnenje organa, ki v tem času odloča v postopku, to je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani (v nadaljevanju tožilstvo). Iz mnenja tožilstva tako izhaja, da bi v primeru razkritja zahtevanega poročila lahko nastale škodljive posledice za izvedbo predkazenskega postopka oziroma morebitnega kazenskega postopka. Predkazenski postopek namreč ni javen, v tem postopku pa so potrebni tudi določeni ukrepi - zbiranje obvestil od občanov in drugih oseb, zasliševanje prič v preiskavi. Po oceni tožilstva bi razkritje podatkov iz poročila lahko imelo škodljive posledice, saj je potrebno, da posamezniki podajo resnične in točne informacije in ne morebiti informacij, ki jih pridobijo v medijih. Znano pa je, da ljudje po preteku časa ne ločijo več, od kje so dobili posamezne informacije in si zapomnijo le vsebino le teh. Polege tega je določba, da se priče zaslišujejo vsaka zase in brez navzočnosti drugih prič, namenjena prav pridobitvi resnične in točne izpovedi prič. Po mnenju tožilstva bi glede na navedeno škodljive posledice nastale z razkritjem celotnega poročila, glede na to, da se izjave občanov oziroma kasnejše pričanje morebitnih prič in njihova verodostojnost preverja tudi s kontrolnimi vprašanji, npr. glede podatkov, ki morda sami po sebi niso del očitka osumljencu, so pa pomembni za dokazovanje kaznivih dejanj.
Veljavna pravna ureditev (že omenjeni 15. a člen Uredbe) sledi dejstvu, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo (pred)kazenskega postopka v prvi vrsti verodostojno oceni organ, ki ta postopek izvaja. Prvostopenjski organ, oziroma v pritožbenem postopku Informacijski pooblaščenec, pa v vsakem konkretnem primeru mnenje pristojnega organa, presoja z vidika vsebine dokumentov, ki so predmet zahteve po ZDIJZ. Le če se argumentacija tega organa izrecno ali smiselno sklada z vsebino dokumentov, mnenje upošteva kot relevantno.
Organ je ob upoštevanju mnenja tožilstva (da je potrebno poročilo varovati v celoti) in ob upoštevanju določbe 7. člena ZDIJZ (delni dostop) v obravnavanem poročilu, kot je razvidno iz verzije poročila, ki je bila dana na vpogled prosilki (v pritožbenem postopku pa je s to verzijo razpolagal tudi Pooblaščenec), prekril vse dele dokumenta, ki se navezujejo na dejanja posameznikov, glede katerih je bila pristojnemu organu dejansko podana kazenska ovadba. V obravnavani zadevi je torej organ prve stopnje v celoti sledil mnenju tožilstva, Pooblaščenec pa je po pregledu dokumenta, ki je predmet te zahteve, in po presoji mnenja, ki ga je prvostopenjski organ pridobil s strani tožilstva, ocenil, da tožilstvo škodljivega učinka razkritja podatkov iz zahtevanega dokumenta ni argumentiralo prepričljivo in v zadostni meri.
Tožilstvo po oceni Pooblaščenca ni ustrezno obrazložilo, kako bi razkritje teh delov dokumenta ogrozilo izvedbo konkretnega (pred)kazenskega postopka oziroma določenih dejanj v postopku do te mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami. Kot je razvidno iz podanega mnenja, bi namreč po mnenju tožilstva razkritje podatkov iz poročila vplivalo na to, da v (pred)kazenskem postopku zaslišani posamezniki ne bi podali resničnih in točnih informacij o zadevnih dogodkih, pač pa bi v svoja subjektivna zaznavanja dogodkov pomešali informacije, ki bi jih v zvezi s tem pridobili v medijih, saj naj bi bilo splošno znano, da po poteku določenega časa posamezniki ne (pre)poznajo več virov, iz katerih so določene informacije pridobili.
Po oceni Pooblaščenca takšna domneva ne more biti zadosten razlog za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij. Potrebno je namreč opozoriti na to, da zadevno poročilo ni skup pričevanj oziroma skup zgolj subjektivnih zaznav posameznikov, ki so bili v dogodke oziroma dejanja na Veleposlaništvu, glede katerih je bila podana kazenska ovadba pristojnemu organu, neposredno vpleteni, pač pa gre za objektivne ugotovitve strokovnega nadzora na Veleposlaništvu RS v Parizu, izvršenega s strani nepristranskih in v dogodke, ki so predmet kazenske ovadbe, nevpletenih uslužbencev Ministrstva za zunanje zadeve.
Nadzor Veleposlaništva RS v Parizu je namreč potekal po predpisanem postopku, določenem v 8. členu Zakona o zunanjih zadevah (Ur. l. RS, št. 113/2003-UPB1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZZ-1), podrobneje pa postopek določa še Pravilnik o nadzoru v predstavništvih Republike Slovenije v tujini (Ur. l. RS, št. 12/2011, v nadaljevanju Pravilnik). Ministrstvo za zunanje zadeve mora tako v skladu s 1. odstavkom 8. člena ZZZ-1 skrbeti za urejeno, učinkovito in gospodarno delovanje predstavništev v tujini ter zagotavljati ugledu države primerne in v posameznih državah primerljive personalne, materialne in prostorske pogoje za delovanje predstavništev, vključno z rezidencami vodij predstavništev. Za doseganje v 1. odstavku navedenih ciljev je v nadaljevanju 8. člena ZZZ-1 in v Pravilniku natančno predpisan postopek nadzora. Pripravo in potek nadzora v predstavništvu vodi glavni diplomatski nadzornik, posamezne naloge nadzora pa opravijo tudi drugi uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve.
Glavni diplomatski nadzornik pri opravljanju svojega dela v okviru pristojnosti deluje neodvisno in nepristransko. Če odkrije nepravilnosti, mora o njih obvestiti ministra za zunanje zadeve, ki sprejme ukrepe v skladu z zakonom (4. odstavek 8. člena ZZZ-1). 12. člen Pravilnika nadalje določa, da mora o nadzoru v predstavništvu glavni diplomatski nadzornik pripraviti poročilo. Poročilo vsebuje opis poteka, vsebino, ugotovitve in ocene o vseh vidikih izvršenega nadzora ter predloge ukrepov. Glavni diplomatski nadzornik je odgovoren, da v poročilo o nadzoru vključi vse ugotovitve, vključno z ugotovljenimi nezakonitostmi, kršitvami predpisov, nepravilnostmi in slabostmi v delovanju predstavništva. Predloge ukrepov namreč glavni diplomatski nadzornik pripravi v skladu z določbami predpisov, splošnih aktov in navodil ministra, ki so podlaga za zakonito, urejeno, gospodarno in učinkovito delovanje predstavništva (2. odstavek 13. člena Pravilnika)
V obravnavanem poročilu so torej zapisana objektivna dejstva, ki so bila ugotovljena tekom postopka nadzora nad delovanjem in izvajanjem nalog predstavništev Republike Slovenije v tujini. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev, pa so bili kasneje, na podlagi predpisov, splošnih aktov in navodil ministra, sprejeti določeni ukrepi, in sicer z namenom, da bi predstavništvo v bodoče v celoti delovalo zakonito, urejeno, gospodarno in učinkovito.
Ta faza nadzora nad delovanjem Veleposlaništva RS v Parizu, ki ga izvaja Ministrstvo za zunanje zadeve, je torej zaključena, samo razkritje poročila javnosti pa po mnenju Pooblaščenca ne bi smelo vplivati na kritično presojo izjav, ki jih bodo v predkazenskem in kazenskem postopku tožilstvu oziroma potencialno tudi na sodišču podali zaslišani posamezniki v zvezi z dejanji, glede katerih so bile pristojnemu organu podane kazenske ovadbe. Ne nazadnje je potrebno tudi omeniti, da so od izdaje obravnavanega poročila (poročilo je datirano z dnem 14. 8. 2009) minila že več kot tri leta, od dogodkov, ki so predmet poročila, pa še dlje, zato bodo izjave zaslišanih posameznikov že s časovnega vidika lahko pomanjkljive, kar bo prav tako moral ocenjevati in presojati pristojen organ. Prav tako pa je Pooblaščenec po hitrem pregledu svetovnega spleta ugotovil, da v zvezi s konkretnim postopkom nadzora Veleposlaništva RS v Parizu v javnosti oziroma medijih že nekaj časa kroži ogromno različnih informacij, s katerimi se je javnost (pa tudi vsi potencialni udeleženci kazenskega postopka) že lahko seznanila, torej bo moralo tožilstvo in sodišče vsekakor vzeti v obzir dejstvo, da so posamezniki, ki bodo tekom postopka zaslišani, o dogodku lahko že seznanjeni iz najrazličnejših (nepreverjenih) virov in bo tako moralo v vsakem primeru kritično in strokovno presoditi izjave vseh v postopku udeleženih posameznikov. Razkritje obravnavanega poročila, kot edinega verodostojnega dokumenta v tej zadevi, bi lahko v tem smislu na sam postopek celo ugodno vplivala. Ni torej mogoče razumno predpostaviti, da bi prav razkritje poročila, ki se nanaša na konkretni primer nadzora, povzročilo, da tožilstvo oziroma morda kasneje tudi sodišče, ne bi moglo pravilno, popolno, objektivno in nepristransko opraviti in zaključiti kazenskega postopka, če bi bilo zahtevano poročilo razkrito javnosti tudi v delu, ki se nanaša na dejanja posameznikov, glede katerih je bila pristojnemu organu podana kazenska ovadba.
Zaradi vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da pogoji, določeni za obstoj izjeme iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, v obravnavanem primeru niso izpolnjeni. Glede dokumenta, ki je predmet tega pritožbenega postopka, torej ni podana izjema iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil še, ali se v dokumentu pojavljajo druge izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja, pri čemer je ugotovil, da je na dveh mestih v dokumentu zapisana telefonska številka, ki predstavlja varovan osebni podatek (iz poročila izhaja, da je bil telefon tudi v osebni rabi posameznikov, sama navedba telefonske številke pa ni neposredno povezana z opravljanjem delovnih nalog javnega uslužbenca). Drugi osebni podatki, ki se nahajajo v obravnavanem dokumentu pa v skladu z 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ niso varovani osebni podatki, saj gre vsebinsko za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Poročilo se namreč predvsem v delu, ki je bil kasneje podlaga za kazenske ovadbe (in je predmet te pritožbe), nanaša na nepravilnosti pri opravljanju delovnih nalog javnih uslužbencev ali funkcionarjev oziroma na druge nepravilnosti, do katerih je na veleposlaništvu prišlo v zvezi s porabo javnih sredstev. Na podlagi izrecne določbe 3. odstavka 6. člena ZDIJZ navedena »izjema od izjem« prevlada nad drugimi morebitnimi izjemami od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (tudi nad izjemo varstva osebnih podatkov).
Pooblaščenec še poudarja, da v kolikor pri nadzoru Veleposlaništva RS v Parizu ne bi bile ugotovljene takšne nepravilnosti, ki bi posledično vodile v več kazenskih ovadb, bi bil zahtevan dokument v večji meri (razen kar se npr. tiče varnostnih vidikov oziroma konzularnega delovanja ipd.), prosto dostopen dokument. Sporno je torej, da se v konkretnem primeru dokumenta javnosti ne razkrije prav zaradi razloga, ker so v njem navedene tako hude nepravilnosti, ki so konec koncev vodile celo v kazensko ovadbo posameznikov. Pri tem pa ni nepomembno dejstvo, da se ugotovitve nadzora nanašajo na nepravilno razpolaganje z javnimi sredstvi. Ena izmed glavnih funkcij pravice do informacij javnega značaja je namreč ravno nadzorna funkcija, ki skupaj z demokratično funkcijo pomeni uresničevanje načela javnosti in odprtosti delovanja državnih organov. Prav funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar posledično preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo.
III. POGLAVJE POROČILA (»Povzetek ugotovitev in predlogi ukrepov (Separat)«)
Po natančnem pregledu besedila dokumenta »Povzetek ugotovitev in predlogi ukrepov (Separat)«, ki predstavlja III. poglavje obravnavanega poročila, je Pooblaščenec ugotovil, da gre sicer za krajše, vendar vsebinsko smiselno enako besedilo, ki je zapisano v I. poglavju poročila (gre torej za povzetek, kot je razvidno že iz naslova III. poglavja), pri čemer je v III. poglavju poudarek tudi na predlogih ukrepov za izboljšanje nadaljnjega delovanja veleposlaništva.
Prav tako kot v I. poglavju tudi v III. poglavju poročila pogoji, določeni za obstoj izjeme iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, niso izpolnjeni, argumente za takšno oceno Pooblaščenca pa je moč najti v prejšnji točki te odločbe. Pri presoji drugih izjem od dostopa do informacij javnega značaja pa je Pooblaščenec ugotovil, da se določeni deli dokumenta nanašajo na varnostne vidike veleposlaništva in na vsebinsko, t.j. politično in gospodarsko delovanje veleposlaništva ter na delovanje veleposlaništva na konzularnem področju. Ti deli dokumenta predstavljajo izjemo notranjega delovanja organa po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in niso prosto dostopne informacije, zato se dostop do teh delov (izrecno so navedeni v izreku te odločbe) zavrne. Vsebinsko enaki deli iz I. poglavja poročila so bili kot izjema od prosto dostopnih informacij opredeljeni že z izpodbijano odločbo organa 1. stopnje, pri čemer se prosilka zoper takšno odločitev niti ni pritožila.
Pooblaščenec je tako na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP delno ugodil pritožbi prosilke in delno odpravil odločbo organa ter v tem delu sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilki posredovati zahtevane informacije javnega značaja, na način kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe, pri čemer je organ to dolžan izvršiti v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe. V delu, v katerem se pritožba prosilke nanaša na podatke, ki jih je organ zaradi varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja dolžan prekriti v točki E I. poglavja in v III. poglavju, je Pooblaščenec, na podlagi 248. čl. ZUP, pritožbo prosilke zavrnil.
Pooblaščenec je zahtevo prosilke, ki se nanaša na posredovanje fotokopije obravnavanega poročila, na podlagi 4. odst. 65. čl. ZUP, odstopil prvostopenjskemu organu v pristojno reševanje, ki jo mora obravnavati kot novo zahtevo po ZDIJZ.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka