Prosilec - Urad predsednika RS
+ -Številka: 090-195/2012/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval pridobitev podatek, kdaj je bil Kerševan, prof. dr. Erik, generalni sekretar Ustavnega sodišča, s sklepom predsednika Republike Slovenije predlagan in izvoljen za sodnika Ustavnega sodišča; kdaj je bil Lavrenčič Jernej, svetovalec Ustavnega sodišča, s sklepom predsednika Republike Slovenije predlagan in izvoljen za sodnika Ustavnega sodišča; kdaj je predsednik Republike Slovenije Državnemu zboru Republike Slovenije predlagal v izvolitev imenovana za ustavna sodnika. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in dodal, da iz seznama sodnikov Ustavnega sodišča od osamosvojitve Republike Slovenije 25. 6. 1991 dalje, ki je dostopen na spletni strani Ustavnega sodišča, jasno izhaja da v zahtevi prosilca navedeni osebi nista bili izvoljeni za ustavna sodnika. Pri tem je organ prosilcu navedel tudi spletno povezavo do navedenega seznama. Organ je dodal, da iz evidence, ki se v zbirki dokumentov Lotus Notes vodi pri Uradu, izhaja tudi, da navedenih oseb, katerikoli dosedanjih predsednikov republike, nikoli ni predlagal Državnemu zboru RS v izvolitev. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku pritrdil odločitvi organa, saj je ugotovil, da se ne podlagi določb Zakona o ustavnem sodišču, generalni sekretar in svetovalec imenujeta s strani Ustavnega sodišča in ne s strani Urada predsednika republike. Pooblaščenec je ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca v celoti zavrnil in potrdil odločitev organa.
ODLOČBA:
Številka: 090-195/2012/2
Datum: 23. 10. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 8. 2012, zoper odločbo Urada predsednika Republike Slovenije, Erjavčeva 17, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 092-01-6/12-2 z dne 20. 7. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Urada predsednika Republike Slovenije, 1000 Ljubljana, št. 092-04-6/12-2 z dne 20. 7. 2012, se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 9. 7. 2012 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča, na podlagi prvega in drugega odstavka 26. člena Poslovnika Ustavnega sodišča, podatke o stanju postopka daje udeležencu v postopku sodnik poročevalec. V predmetni zadevi sta prosilca Kerševan, prof. dr. Erik, generalni sekretar Ustavnega sodišča in Lavrenčič Jernej, svetovalec Ustavnega sodišča, pozvala, da mora v 30 dneh sporočiti, ali želi, da Ustavno sodišče odloči o vlogi. Zato je prosilec z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja od organa zahteval:
1. kdaj je bil Kerševan, prof. dr. Erik, generalni sekretar Ustavnega sodišča, s sklepom predsednika Republike Slovenije predlagan in izvoljen za sodnika Ustavnega sodišča;
2. kdaj je bil Lavrenčič Jernej, svetovalec Ustavnega sodišča, s sklepom predsednika Republike Slovenije predlagan in izvoljen za sodnika Ustavnega sodišča;
3. kdaj je predsednik Republike Slovenije Državnemu zboru Republike Slovenije predlagal v izvolitev imenovana iz točke 2 in 3 za ustavna sodnika.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 092-04-6/12-2, z dne 20. 7. 2012, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ pojasnil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in dodal, da iz seznama sodnikov Ustavnega sodišča od osamosvojitve Republike Slovenije 25. 6. 1991 dalje, ki je dostopen na spletni strani Ustavnega sodišča, jasno izhaja da v zahtevi prosilca navedeni osebi nista bili izvoljeni za ustavna sodnika. Pri tem je organ prosilcu navedel tudi spletno povezavo do navedenega seznama. Organ je dodal, da iz evidence, ki se v zbirki dokumentov Lotus Notes vodi pri Uradu, izhaja tudi, da navedenih oseb, katerikoli dosedanjih predsednikov republike, nikoli ni predlagal Državnemu zboru RS v izvolitev. Organ je na koncu izpodbijane odločbe ugotovil, da zahtevanih dokumentov prosilcu ne more posredovati, ker z njimi ne razpolaga, zato ni izpolnjen eden izmed pogojev iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja.
Prosilec je dne 21. 8. 2012 pri organu vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 092-04-6/12-2, z dne 20. 7. 2012, v kateri je navedel, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov zaradi nerazumljivosti in protislovnosti izreka odločbe z njeno obrazložitvijo. Prosilec je navedel, da mu je uradna oseba organa posredovala nepopolno, nerazumljivo in protislovno informacijo. Prosilec je navedel, da mu je uradna oseba organa posredovala elektronski naslov Ustavnega sodišča ter prosilca »določila« za imetnika elektronske povezave, ne da bi pojasnila, na kateri pravni podlagi zbira in posreduje osebne podatke prosilca. Prosilec je zapisal, da mu je organ pojasnil, da iz zbirke Lotus Notes izhaja, da navedenih oseb (Kerševan Erik in Lavrenčič Jernej) katerikoli dosedanjih predsednikov Republike ni predlagal Državnemu zboru v izvolitev. Prosilec je navedeno razumel, da organ poseduje, noče pa prosilcu posredovati popolne informacije. Iz posredovane informacije organa je prosilcu razvidno, da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo odločbe, ker organ po prepričanju prosilca, poseduje posredovano informacijo. Prosilec je Pooblaščencu predlagal, da organu naloži posredovanje razumljive in popolne informacije javnega značaja v skladu z evidenco iz zbirke dokumentov Lotus Notes.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 092-04-6/2012-4, z dne 13. 9. 2012, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Ker se je organ skliceval na to, da z zahtevanim dokumenti ne razpolaga, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo treba v pritožbenem postopku najprej razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti obstajajo, oz. če organ z njim razpolaga.
K 1. točki izreka
Pooblaščenec na tem mestu ugotavlja, da je prosilec seznanjen s podatkom o tem, da je Kerševan Erik v času vložitve zahteve za dostop do informacij javnega značaja opravljal funkcijo generalnega sekretarja Ustavnega sodišča, Lavrenčič Jernej pa delo svetovalca Ustavnega sodišča. Ne glede na navedeno je prosilec od organa želel pridobiti informacijo o tem, kdaj sta bila navedena posameznika, s sklepom predsednika Republike Slovenije predlagana in izvoljena za sodnika Ustavnega sodišča, oz. kdaj je predsednik Republike Slovenije Državnemu zboru Republike Slovenije predlagal v izvolitev imenovana.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je organ prosilca napotil na spletno stran Ustavnega sodišča, ki vsebuje seznam vseh ustavnih sodnikov od osamosvojitve Republike Slovenije 25. 6. 1991 dalje. Po pregledu tega seznama jasno izhaja, da Kerševan Erik in Lavrenčič Jernej do danes nista nikoli opravljala funkcije ustavnega sodnika.
Glede na zgoraj navedeno Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec prav tako ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga.
Dodaten argument, zakaj Pooblaščenec verjame navedbam organa o neobstoju zahtevanih dokumentov, so zlasti določbe Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/2007-UPB1, 108/2007 Skl.US: U-I-259/07-10; v nadaljevanju ZUstS). Iz zahteve prosilca namreč jasno izhaja, da je prosilec seznanjen s tem, da je imel Kerševan Erik v času vložitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja položaj generalnega sekretarja Ustavnega sodišča in, da Lavrenčič Jernej opravlja delo svetovalca Ustavnega sodišča, zato Pooblaščenec ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa o neobstoju dokumentov, ki bi izkazovali, kdaj sta bila imenovana predlagana in izvoljena za sodnika Ustavnega sodišča s strani predsednika Republike Slovenije, saj te funkcije nista nikoli opravljala.
Kot izhaja iz zahteve in pritožbe prosilca, je Kerševan Erik v času vložitve zahteve prosilca opravljal funkcijo generalnega sekretarja Ustavnega sodišča, Lavrenčič Jernej pa delo svetovalca Ustavnega sodišča. Po 7. členu ZUstS Ustavno sodišče imenuje generalno sekretarko oziroma generalnega sekretarja ustavnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar), ki opravlja naloge, določene s tem zakonom in poslovnikom ustavnega sodišča. Ustavno sodišče imenuje svetovalce ustavnega sodišča izmed pravnih in drugih strokovnjakov. Organizacijo in delo Ustavnega sodišča po drugem odstavku 2. člena ZUstS ureja ustavno sodišče s poslovnikom in drugimi splošnimi akti.
Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/2003 (98/2003 popr.), št. 86/2007; v nadaljevanju Poslovnik) v 14. členu določa da generalni sekretariat skrbi za usklajeno delovanje vseh služb sekretariata ter opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom ali z drugimi akti Ustavnega sodišča ter z odredbami in navodili predsednika. Generalni sekretar je navzoč in v okviru svojih nalog sodeluje na sejah Ustavnega sodišča in pri delu senatov. Je član Komisije za redakcijo in opravlja naloge njenega sekretarja. Generalni sekretar ima v razmerju do zaposlenih v strokovni službi, službi za analize in mednarodno sodelovanje, službi za dokumentacijo in informatiko in glavni pisarni, položaj predstojnika državnega organa, kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno. Generalnega sekretarja imenuje in razreši Ustavno sodišče na upravni seji z večino glasov vseh sodnikov. Za svoje delo je generalni sekretar odgovoren predsedniku in ustavnim sodnikom. Za generalnega sekretarja je lahko imenovan univerzitetni diplomirani pravnik, ki ima opravljen pravniški državni izpit in pridobljen magisterij pravnih znanosti, ali univerzitetni diplomirani pravnik, ki ima pridobljen doktorat pravnih znanosti, in ima najmanj deset let delovnih izkušenj na delih, za katera se zahteva izobrazba univerzitetnega diplomiranega pravnika. Poslovnik v 16. členu ureja tudi strokovno službo Ustavnega sodišča in določa, da svetovalci v strokovni službi pripravljajo poročila, osnutke odločb, sklepov in mnenj v zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča ter opravljajo drugo strokovno delo za potrebe obravnavanja in odločanja Ustavnega sodišča. Z aktom o sistemizaciji delovnih mest se določijo položaj in nazivi, v katerih svetovalci opravljajo delo.
Iz navedenih določb ZUstS in Poslovnika izhaja, da tudi generalnega sekretarja Ustavnega sodišča in svetovalcev ne predlaga predsednik Republike Slovenije.
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri njem ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane zahteve, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ.
Pooblaščencu glede na razpoložljivo dokumentarno gradivo niso znane niti druge okoliščine (izven besedila izpodbijane odločbe), ki bi utemeljevale dvom v ugotovitev organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Izpodbijana odločba organa je tako pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa prve stopnje.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
K 2. točki izreka
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Pooblaščenec o njih ni odločal.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Urada predsednika Republike Slovenije, Erjavčeva 17, 1000 Ljubljana, št. 092-04-6/12-2, z dne 20. 7. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Nina Komočar, dipl. upr. ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka