Prosilec - Inšpektorat RS za delo
+ -Številka: 090-187/2012/12
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval podatke o inšpektorju, ki vodi inšpekcijski postopek (diplomo, potrdilo o strokovnem izpitu in potrdilo o imenovanju v naziv, akrt o sistemizaciji njegovega delovnega mesta), uvedenem na podlagi njegove zahteve. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da se inšpekcijski postopek ne vodi, zaradi česar zahtevani dokumenti ne obstajajo. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ upošteval le dejstvo, da se prosilec sklicuje na inšpekcijski postopek, čeprav se postopek, uveden na podlagi njegove zahteve in v okviru katere mu je bila nudena strokovna pomoč, ne imenu tako. Pooblaščenec je tako ugotovil, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbi prosilca delno ugodil, v preostalem delu pa je zahtevo zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-187/2012/
Datum: 24. 10. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Inšpektorata RS za delo, Parmova 33, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-6/2012 z dne 19. 7. 2012, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo Inšpektorata RS za delo št. 090-6/2012 z dne 19. 7. 2012 se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se organu naloži, da mora prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- popis zadeve št. 06100-276/2012, iz katere izhaja, kateri inšpektor za delo obravnava omenjeno zadevo in v kateri fazi reševanja je;
- sistemizacija delovnega mesta št. 119, iz katerega izhaja opis delovnega mesta inšpektorja, ki vodi zadevo št. 06100-276/2012, s pogoji za njegovo zasedbo;
- za inšpektorja, ki vodi zadevo št. 06100-276/2012, diplomo o pridobljeni univerzitetni izobrazbi št. DOO593, pri čemer je organ na dokumentu dolžan prekriti datum rojstva, kraj rojstva in datum diplomiranja ter datum izdaje listine,
- za inšpektorja, ki vodi zadevo št. 06100-276/2012, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu št. 60418-6/2009/159, pri čemer je organ na dokumentu dolžan prekriti datum rojstva,
- za inšpektorja, ki vodi zadevo št. 06100-276/2012, potrdilo o usposabljanju za imenovanje v naziv št. 60936.
2. V delu zahteve, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti, se pritožba prosilca zavrne.
3. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne. Drugi stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 20. 6. 2012 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri navaja, da zahteva vpogled, prepis in vročitev podatkov o tem, kateri inšpektor obravnava njegovo zadevo, v kateri fazi reševanja je zadeva, opis delovnega mesta inšpektorja s pogoji za njegovo zasedbo, dokazilo o pridobljeni strokovni izobrazbi inšpektorja in o opravljenem strokovnem izpitu za opravljano delovno mesto. Dodatno prosilec navaja, da je na organ, zaradi molka podjetja Salus d.o.o., že vložil zahtevo za predložitev dokazil o plačilu prispevkov, plač in odpravnine za obdobje od 5. 12. 2000 do 4. 6. 2011 ter izvedbo inšpekcijskega postopka, na podlagi katere sedaj zahteva zgoraj navedene podatke.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-6/2012, z dne 19. 7. 2012, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V izpodbijani odločbi organ navaja, da je prosilec dne 30. 4. 2012 in 23. 5. 2012 na organ naslovil zahtevo, da se mu pridobi dokazila o plačilu prispevkov, plač in odpravnine za določeno obdobje pri podjetju Salus d.o.o., na katero pa mu je odgovoril v obliki strokovne pomoči dne 5. 6. 2012. V omenjenem dopisu je organ prosilcu pojasnil, da v predmetni zadevi ni pristojen postopati ter ga napotil na pristojne organe. Organ je še pojasnil, da je v skladu z Zakonom o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94, 32/97, 36/2000, v nadaljevanju ZID) pristojen opravljati inšpekcijsko nadzorstvo v zvezi z izvajanjem zakonov, ki urejajo delovno razmerje, v primeru kršitve delovnopravne zakonodaje, pa lahko kršitelja le sankcionira, kar pa ne pomeni, da bo s tem delodajalec delavcu poplačal obveznosti, ki bi mu jih v skladu z veljavno zakonodajo moral. Glede na to, da so morebitni prekrški že zastarali, organ inšpekcijskega postopka ni uvedel, kar pomeni, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga in jih zato prosilcu ne more posredovati.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 21. 8. 2012 vložil pritožbo na prvostopenjski organ. Prosilec navaja, da so navedbe organa v izpodbijani odločbi neutemeljene, prav tako pa organ navaja neopravičljive razloge za zavrnitev posredovanja zahtevanih informacij. Med drugim prosilec želi, da pritožbeni organ predlaga uvedbo postopka za razrešitev glavnega inšpektorja za delo, ter da mu prizna stroške postopka (administrativni stroški znašajo 10,00 €, poštnina pa 6,00 €), skupaj z zamudnimi obresti.
Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-6/2012-3 z dne 4. 9. 2012, odstopil Pooblaščencu. V dopisu sprva organ pojasnjuje, da je prosilec dne 20. 6. 2012 naslovil identični zahtevi tako na sam organ, kot na njegovo Območno enoto Ljubljana, zato je o njima odločil z eno odločbo. Organ dodatno še navaja, da ima prosilec možnost nastalo situacijo reševati na več načinov, kateri so mu bili pojasnjeni v dopisu, s katerim je prosilcu nudil strokovno pomoč, odločitev o tem pa lahko sprejme prosilec sam, zaradi česar njegove zahteve organ ni odstopil pristojnim organom. Organ še pojasni, je bila zadeva št. 06100-276/2012, v okviru katere je bila prosilcu nudena strokovna pomoč, že odstopljena pristojnemu ministrstvu, ki presoja, ali se je organ upravičeno izrekel za nepristojnega.
Pooblaščenec je dne 26. 9. 2012 pri organu opravil ogled in camera, pri čemer je ugotovil, da organ resnično ne vodi inšpekcijskega postopka, katerega uvedbo je zahteval prosilec. Pooblaščenec je imel vpogled v vse zadeve, ki jih organ vodi na zahtevo prosilca, pri čemer je ugotovil, da se zahteva prosilca z dne 25. 4. 2012 vodi pod zadevo št. 06100-276/2012, v okviru katere mu je bila nudena strokovna pomoč. Organ je na ogledu in camera še pojasnil, da je prosilec že večkrat vpogledal v omenjeni spis, hkrati pa mu je bilo tudi že pojasnjeno, zakaj na njegovo zahtevo z dne 25. 4. 2012 ni bil uveden inšpekcijski postopek. Tudi v kolikor bi namreč inšpektor odkril prekršek, je ta na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZP-1), že zastaral, zaradi česar je organ prosilcu tudi nudili strokovno pomoč, v kateri mu je pojasnili, pri katerih organih lahko še vedno uveljavlja svoje pravice.
Pooblaščenec je nato dne 4. 10. 2012 na organ naslovil poziv, v katerem ga poziva k posredovanju zahtevanih podatkov o inšpektorju, ki vodi zadevo št. 06100-276/2012. Zahtevane podatke je Pooblaščenec prejel dne 12. 10. 2012.
Pritožba je delno utemeljena.
Uvodoma je treba poudariti, da je prosilec želel pridobiti podatke o inšpektorju, ki vodi zadevo, uvedeno na podlagi njegovega dopisa z dne 25. 4. 2012, v katerem je od organa zahteval uvedbo inšpekcijskega postopka in pridobitev dokazil o izplačilu prač, odpravnine in prispevkov za leto 2000 in 2001 od podjetja Salus d.o.o.. Organ je sklepal, da prosilec želi pridobiti podatke o inšpektorju, ki vodi inšpekcijski postopek, katerega uvedbo je zahteval prosilec v dopisu z dne 25. 4. 2012, na podlagi česar je zahtevo prosilca zavrnil, saj inšpekcijskega postopka, zaradi zastaranja, organ ni uvedel, kar pomeni, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga.
Pooblaščenec je na ogledu in camera resnično ugotovil, da organ na zahtevo prosilca z dne 25. 4. 2012 ni uvedel inšpekcijskega postopka, ne vidi pa tudi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oziroma v dejstvo, da organ inšpekcijskega postopka ni uvedel, saj ZP-1 v 42. členu jasno določa, da postopek o prekršku ni dopusten, če preteče dve leti od dneva, ko je prekršek nastal, zastaranje pa pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Glede na to, da gre za prekršek iz leta 2000 in 2001, gre nedvomno za zastaran prekršek. Je pa Pooblaščenec na ogledu in camera ugotovil, da se zahteva prosilca z dne 25. 4. 2012 vodi pod št. 06100-276/2012, v sklopu katerega je organ prosilcu nudil strokovno pomoč. Pooblaščenec tako meni, da bi moral organ zahtevo prosilca z dne 20. 6. 2012, v kateri zahteva podatke o inšpektorju, ki vodi njegov postopek, uveden na podlagi zahteve z dne 25. 4. 2012, obravnavati bolj široko in sklepati, da prosilec morebiti želi podatke o inšpektorju, ki vodi postopek št. 06100-276/2012, čeprav se ta postopek ne imenuje »inšpekcijski« postopek. Upoštevati je namreč potrebno dejstvo, da prosilec, kot prava neuka stranka, ne more natančno vedeti, kako se imenujejo posamezni postopki, ki jih vodi organ, npr. inšpekcijski postopek, nudenje strokovne pomoči itd., zaradi česar je pri razjasnitvi njegove zahteve, organ prosilcu dolžan nuditi ustrezno pomoč, kar jasno določa 2. odstavek 18. člena ZDIJZ. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. 7. člen ZUP v 2. odstavku določa, da mora uradna oseba, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, stranko na to opozoriti. V 4. odstavku istega člena pa določa tudi, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. "Pomoč neuki stranki se namreč ne omejuje zgolj na dolžnost poučevanja o procesnih pravicah v upravnem postopku. Pouka o procesnih pravicah ni mogoče ločiti od pouka o materialnih pravicah, ker so prve povezane z drugimi. Zato je uradna oseba dolžna opozoriti vsakogar na možnost, da lahko uveljavi materialno pravico, kadar glede na podano dejansko stanje zve ali sodi, da ima opozorjeni podlago za uveljavitev kakšne pravice." (Sodba VS RS, št. 73/94-7). Opustitev pomoči neuki stranki pomeni kršitev pravil postopka, izdana odločba pa je zaradi tega lahko izpodbojna (251. člen ZUP). Podobno zahtevo po zagotovitvi pomoči prosilcu pri razjasnitvi prošnje določa tudi Uredba v 6. členu. Organ mora prosilcu nuditi ustrezno pomoč ne samo v primeru, ko kot prosilci nastopajo prava neuke stranke, pač pa tudi v primeru, ko zahtevo poda pooblaščenec, ki je odvetnik. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.
Organ je tako zahtevo prosilca obravnaval zelo ozko in upošteval le dejstvo, da je prosilec v zahtevi z dne 25. 4. 2012 želel uvedbo inšpekcijskega postopka zoper podjetje Salus d.o.o., zaradi česar je sklepal, da prosilec v zahtevi za dostop do informacij z dne 20. 6. 2012 želi pridobiti podatke o inšpektorju, ki vodi zahtevani inšpekcijski postopek, pri čemer pa ni upošteval dejstva, da prosilec mogoče želi pridobiti podatke o inšpektorju, ki vodi postopek, v okviru katerega mu je bila na njegovo zahtevo z dne 25. 4. 2012 nudena strokovna pomoč. Prav tako organ prosilca pred odločitvijo ni pozval na dopolnitev oz. na zjasnitev o zahtevi, niti mu skladno z 2. odstavkom 18. člena ZDIJZ in 7. členom ZUP ni nudil ustrezne pomoči, ki bi lahko pripomogla k določnejši oz. pravilni opredelitvi prosilčeve zahteve oz. k izjasnitvi, ali prosilec, glede na to, da je že bil seznanjen s tem, da organ ne vodi inšpekcijskega postopka, želi podatke o inšpektorju, ki vodi postopek, v okviru katerega mu je bila na podlagi njegove zahteve z dne 25. 4. 2012 nudena strokovna pomoč. V tem delu je organ tako napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo.
Pooblaščenec je organ, s pozivom z dne 4. 10. 2012, pozval k posredovanju vseh zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na inšpektorja, ki vodi zadevo št. 06100-276/2012. Na podlagi predloženih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa, obstajajo v materializirani obliki, organ pa z njimi nedvomno razpolaga, saj jih je posredoval Pooblaščencu.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da so dokumenti, ki jih zahteva prosilec in so predmet tega pritožbenega postopka, naslednji dokumenti:
- popis zadeve, iz katere izhaja, kateri inšpektor vodi zadevo št. 06100-276/2012 in v kateri fazi reševanja je;
- sistemizacija delovnih mest, iz katere izhaja opis delovnega mesta inšpektorja, ki vodi postopek št. 06100-276/2012 s pogoji za njegovo zasedbo. Gre za delovno mesto št. 119, kar izhaja tudi iz pogodbe o zaposlitvi, s katero je organ dokazal Pooblaščencu, da je inšpektor, ki vodi zadevo št. 06100-276/2012, resnično zaposlen na delovnem mestu pod to številko;
- dokazilo o pridobljeni strokovni izobrazbi inšpektorja (diploma) in o opravljenem strokovnem izpitu za opravljano delo (potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za inšpektorja in potrdilo o usposabljanju za imenovanje v naziv).
V tem delu Pooblaščenec pojasnjuje, da ZID v 12. členu jasno določa, da mora imeti inšpektor za opravljanje svojega dela opravljen strokovni izpit za inšpektorja, v 89. členu Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007-uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU), pa je urejeno obvezno usposabljanje javnih uslužbencev za imenovanje v naziv, ki ga morajo med drugim opraviti tudi inšpektorji. Iz navedenega torej izhaja, da mora imeti inšpektor za izvajanje svojega dela opravljeno usposabljanje za imenovanje v naziv in pa strokovni izpit za inšpektorja.
V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali v zvezi z navedenimi dokumenti obstaja katera izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon. Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali je glede dokumentov, ki jih zahteva prosilec, podana izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pooblaščenec je z vpogledom v dokumente, ki mu jih je v zvezi z zahtevo prosilca posredoval organ, ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo ime in priimek javnega uslužbenca, zaposlenega pri organu, na katerega se nanaša zahteva prosilca in druge osebne podatke, in sicer stopnjo izobrazbe, smer izobrazbe, naziv delovnega mesta, plačni razred, datum rojstva, kraj rojstva, datum diplomiranja ter datum izdaje te listine.
Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka se postavlja vprašanje, ali gre pri navedenih podatkih za osebne podatke in ali ti podatki predstavljajo t.i. kategorijo varovanih osebnih podatkov. Posameznik, ki je sklenil delovno razmerje pri organu za konkretno določeno delovno mesto, je določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Iz navedenega tako izhaja, da gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo 1. odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z 2. odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Glede dostopa do osebnih podatkov zaposlenega pri organu, Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.
V obravnavanem primeru je podana zahteva po dokumentih, ki so nedvomno povezani z zaposlitvijo javnega uslužbenca (konkretno inšpektorja) pri organu, kar pomeni, da je potrebno upoštevati zgoraj navedeno 1. alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se posredovanje informacije ne glede na določbe 1. odstavka 6. člena (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. točka) dovoli, če gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Pooblaščenec ugotavlja, da navedeno velja tudi za osebne podatke, ki izhajajo iz zahtevanih dokumentov, torej stopnja izobrazbe, smer izobrazbe, naziv delovnega mesta in plačni razred.
Organ pa mora ob posredovanju zahtevanih dokumentov izbrisati podatke o datumu rojstva, kraju rojstva, datumu diplomiranja ter datumu izdaje te listine, saj omenjeni podatki niso v ničemer povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca in so za delovno razmerje javnega uslužbenca povsem irelevantni. Organ mora omenjene podatke izbrisati na podlagi 7. člena ZDIJZ, ki določa, da, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Organ mora podatke o datumu rojstva, kraju rojstva, datumu diplomiranja ter datumu izdaje diplome izbrisati na način iz 21. člena Uredbe, ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki.
Pooblaščenec obenem pojasnjuje, da v pritožbeni postopek ni pritegnil javnega uslužbenca, na katerega se nanaša zahteva prosilca, ker ocenjuje, da ta odločba ne more vplivati na pravice ali pravne koristi te osebe. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da anonimnost javnih uslužbencev v nobenem predpisu ni določena kot pravica, ampak nasprotno, iz 1. alineje 3. odstavka v povezavi s 1. odstavkom 6. člena ZDIJZ izhaja, da izjema varovanih osebnih podatkov za javne uslužbence v povezavi z opravljanjem njihovega dela ne pride v poštev. Prav tako noben predpis za javnega uslužbenca ne določa pravne koristi, za uveljavljanje katere bi bila pogoj njegova anonimnost (pravna korist je v 2. odstavku 43. člena ZUP opredeljena kot neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist). Glede na navedeno ta odločba Pooblaščenca torej ne more vplivati na pravice ali pravne koristi osebe, na katero se nanaša zahteva prosilca. Ta oseba bi v postopku lahko varovala kvečjemu svoj dejanski, ne pa tudi pravni interes. Oseba, ki je le dejansko, ne pa tudi pravno zainteresirana za izid postopka, nima pravice do udeležbe v upravnem postopku (prim. komentar 43. člena ZUP v Breznik in ostali: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2008, strani 177 – 193), zato Pooblaščenec v obravnavani zadevi osebe, na katero se nanaša zahteva prosilca, po uradni dolžnosti ni bil dolžan pritegniti v pritožbeni postopek. Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da nestrinjanje posameznika, na katerega se nanašajo informacije javnega značaja, v sistemu ZDIJZ ni razlog, ki bi ga bilo mogoče kakorkoli upoštevati. Tudi če bi v konkretnem primeru posamezna oseba, na katero se nanaša zahteva prosilca, izjavila, da se ne strinja s tem, da so zahtevani podatki javni, Pooblaščenec tega ne glede na razlog nestrinjanja ne bi mogel upoštevati, ker je javnost teh podatkov določena z zakonom (1. in 6. odstavek 38. člena ZSPJS v povezavi s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ). Zaposleni pri organu je javni uslužbenec, ki je s tem, ko je sprejel delo v javnem sektorju, sprejeli tudi dejstvo, da so določeni podatki, povezani z njegovim delovnim razmerjem, javni. Pritegnitev javnega uslužbenca, na katerega se nanaša zahteva prosilca, v postopek torej v nobenem primeru ne bi mogla vplivati na odločitev Pooblaščenca, ampak bi pomenila le znatno izgubo časa in povzročila nepotrebne stroške, kar je v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka in smotrnega ter racionalnega ravnanja v javnem sektorju. Da v zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na javnost podatkov iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, v postopek ni treba pritegniti tega javnega uslužbenca, pa izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča pod opr. št. I U 1410/2009-9 z dne 23. 9. 2009 in iz sodbe Vrhovnega sodišča RS pod opr. št. X Ips 252/2009 (v obeh primerih je bila zavezan organ Občina Radovljica).
Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v le-teh ni nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij.
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil ter v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V delu, v katerem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke, je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrnil ter potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Prosilec je v pritožbi priglasil tudi svoje stroške, in sicer kot sledi:
- administrativni stroški: 10,00 EUR
- poštnina: 6,00 EUR
Prosilec je tako priglasil stroške v višini 16 EUR.
Kot izhaja iz 3. tč. izreka te odločbe je Pooblaščenec zahtevo prosilca za povrnitev stroškov kot neutemeljeno zavrnil. 113. člen ZUP namreč v 1. odstavku določa, da stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka, gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato gredo skladno s 1. odstavkom 113. člena ZUP priglašeni stroški v breme prosilca.
Glede zahteve prosilca, da naj predlaga razrešitev glavnega inšpektorja za delo zaradi opustitve dolžnega ravnanja, pa Pooblaščenec pojasnjuje, da ZInfP Pooblaščencu ne daje pristojnosti, da nadzira, ocenjuje in predlaga razrešitev inšpektorjev oz. drugih javnih uslužbencev.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka