Prosilec - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 090-185/2012/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval pridobitev podatka o višini sredstev, ki jih organ namenja za vzdrževanje površin, ki so v zasebni lasti. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil z obrazložitvijo, da ne vzdržuje površin, ki so v zasebni lasti in dodal, da je del cest, ki so v zasebni lasti in so javnega pomena, v postopku odkupa. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami, saj ne obstaja nobena pravna podlaga, ki bi organu nalagala hrambo in vodenje evidence o tem, koliko denarnih sredstev se nameni za vzdrževanje površin, ki so v zasebni lasti. Na podlagi določb ZLS in Odlokov, ki urejajo predmetno območje, organ vzdržuje le površine, ki so v lasti občine. Pooblaščenec je ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami, zato je zahtevo prosilca v celoti zavrnil in potrdil odločitev organa.
ODLOČBA:
Številka: 090-185/2012/2
Datum: 4. 10. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 31. 7. 2012, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, Trg mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-37/2012-2 z dne 18. 7. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, Trg mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana, št. 090-37/2012-2, z dne 18. 7. 2012, se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 2. 7. 2012 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval pridobitev podatka o višini sredstev, ki jih organ namenja za vzdrževanje površin, ki so v zasebni lasti. Prosilec je svojo zahtevo utemeljil z navedbo, da je na območju Mestne občine Ljubljana velik del površin, ki bi morale biti v občinski lasti (parki, zelenice, otroška igrišča, parkirišča, pešpoti, ceste, itd.), v zasebni lasti. Nekatera od teh površin se po navedbah prosilca redno vzdržujejo, pri čemer vzdrževanje financira organ iz sredstev mestnega proračuna. Gre za košnjo trave, obrezovanje drevja, pluženje in posipavanje pešpoti in cest, čiščenje in praznjenje smetnjakov, postavljanje klopi, vzdrževanje infrastrukture, ipd. Prosilec je navedel, da želi od organa prejeti podatek o višini sredstev, ki jih organ namenja za vzdrževanje teh površin za obdobje od leta 2000 do časa vložitve zahteve.
Organ je dne 18. 7. 2012 o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-37/2012-2, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ pojasnil, da ne vzdržuje površin, ki so v zasebni lasti in dodal, da je del cest, ki so v zasebni lasti in so javnega pomena, v postopku odkupa.
Prosilec je dne 31. 7. 2012 pri organu vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-37/2012-2, z dne 18. 7. 2012, v kateri je navedel, da se z obrazložitvijo izpodbijane odločbe ne strinja, saj je organ pri odločanju zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje. Prosilec je v pritožbi navedel, da so številne površine na območju Mestne občine Ljubljana, ki bi sicer morale biti v javni oz. občinski lasti (parki, zelenice, otroška igrišča, parkirišča, pešpoti, ceste, itd), še vedno v zasebni lasti. Prosilec je navedel, da je na pobudo sveta Četrtne skupnosti Šiška, za odstranitev zapuščenih kioskov na območju ČŠ Šiška, glavna inšpektorica mestnega inšpektorata z dopisom odgovorila, da zapuščeni kioski na Trgu komandanta Staneta stojijo na zasebnih površinah, zato mestni inšpektorat nima pristojnosti glede kioskov na zasebnih površinah in možnosti za ukrepanje, saj je ukrepanje inšpektorata omenjeno zgolj na javne površine. Nadalje se prosilec v pritožbi sklicuje na članek, objavljen v časopisu Finance, dne 5. 12. 2005, v katerem je novinarka poročala o sporu med MOL in domnevnim lastnikom javnih zemljišč Gipossom. Nadalje je prosilec pojasnil, da je 28. 4. 2011 na mestni inšpektorat podal prijavo uničevanja flore (neprimerno obrezovanje, posek dreves in grmičevja). S strani glavne inšpektorice je prejel odgovor, da zemljišče, kjer stojijo posekana drevesa, ni v lasti občine, zato inšpektorat ni pristojen za ukrepanje. Nadalje je pojasnil, da so se občani v preteklosti večkrat srečali s problemom intervencijskih služb na zasebnih zemljiščih. Tako je bil po navedbah prosilca večkrat onemogočen odvoz zapuščenih vozil po parkiriščih in zelenicah, saj je bilo ugotovljeno, da zemljišča, na katerih so stali odpadki, sodijo v zasebno last. Podobno je po navedbah prosilca z nameščanjem lesenih klopi po parkih in otroških igriščih. Prosilec je pojasnil, da se je spomladi pritožil na organ in zaprosil za montažo klopi na otroškem igrišču za stanovanjskim objektom Adamičeva 3-5. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je to zemljišče v zasebni lasti, zato klopi še danes niso nameščene. Kljub temu pa se to zemljišče (park) kosi in čisti, za kar skrbi vzdrževalec, ki ga po oceni prosilca plačuje organ. Prosilec je pojasnil, da gre v večini primerov za sporen način pridobljenih zemljišč, ki se vedno sodijo v zasebno lastnino, zato je gospodarjenje z njimi oteženo. Kljub temu pa se na teh zemljiščih izvajajo nekatere dejavnosti oz. vzdrževana dela, da je življenje v stanovanjskih soseskah znosnejše. In tako se po oceni prosilca v breme proračuna organa opravljajo dela, kot so košnja trave, pluženje cest, čiščenje snega, praznjenje košev za smeti po parkih in podobno.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-37/2012-4, z dne 22. 8. 2012, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu je organ ponovno poudaril, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, niti ne vodi takšnih podatkov in dodal, da lahko vzdržuje le zemljišča, ki so v lasti občine.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Ker se je organ skliceval na to, da z zahtevanim dokumenti ne razpolaga, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo treba v pritožbenem postopku najprej razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti obstajajo, oz. če organ z njim razpolaga.
K 1. točki izreka
V izpodbijani odločbi št. 090- 18/2011-207, z dne 15. 11. 2011 je organ svojo odločitev oprl na dejstvo, da ne vzdržuje površin, ki so v zasebni lasti, zato tudi ne razpolaga z dokumenti, ki bi izkazovali višino sredstev, ki jih organ namenja za vzdrževanje površin, ki so v zasebni lasti.
Ker se je organ skliceval na to, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo treba v pritožbenem postopku razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec na tem mestu ugotavlja, da se prosilec v zahtevi ni konkretno opredelil in navedel za katere površine želi prejeti zahtevane dokumente. Prosilec je v zahtevi zgolj pavšalno navajal, da želi od organa pridobiti podatke o tem, kolikšna sredstva organ namenja vzdrževanju javnih površin, ki so v zasebni lasti, pri čemer ni navedel, za katere površine se zanima. Prosilec svoje zahteve ni konkretiziral na način, da bi navedel, za kateri park, zelenico, otroško igrišče, parkirišče, pešpoti in ceste želi pridobiti zahtevane informacije. Prosilec je zahtevane dokumente konkretiziral šele v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, kjer je navedel nekatere številke parcel, naslove objektov ter lokacije javnih površin, za katere je seznanjen da so v zasebni lasti in na katerih se izvajajo vzdrževalna dela. Glede na navedeno Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s podatki ki bi izkazovali višino sredstev, ki jih organ namenja za vzdrževanje površin, ki so v zasebni lasti. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa, so zlasti pravne podlage, ki opredeljujejo le naloge občine za vzdrževanje javnih površin, torej površin v lasti občine in ne površin v zasebni lasti. Na podlagi teh zakonskih in podzakonskih aktov je občina dolžna vzdrževati zgolj javne površine, ki so javno dobro.
Kot izhaja iz 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZLS), občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom. Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev med drugim ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe ter gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva. Na podlagi 29. člena ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. V okviru sojih pristojnosti občinski svet med drugim sprejema odloke in druge občinske akte. Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru za namen presoje obstoja zahtevanih dokumentov, pridejo v poštev določbe Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 78/00) in Odloka o zelenih površinah v naseljih na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 6/1983, 18/1985, 7/1987, 2319/88, 2/1990 in 2/1992).
Odlok o občinskih cestah med drugim ureja tudi vzdrževanje in varstvo občinskih cest in objektov na njih. Po tem Odloku so občinske ceste na območju MOL vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste. Občinske ceste se po 4. členu Odloka kategorizirajo na lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje. Lokalne ceste v MOL se, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razvrstijo v tri podkategorije: glavne mestne ceste, zbirne mestne ceste ali zbirne krajevne ceste in mestne ceste ali krajevne ceste. Iz 10. člena Odloka izhaja, da z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine in so izven pravnega prometa, upravlja MOL. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Pooblaščenec po pregledu določb tega Odloka ugotavlja, da ta predpis ureja zgolj urejanje in vzdrževanje javnih občinskih cest, kar posledično pomeni, da občina s tem Odlokom nima pravne podlage, na podlagi katere bi lahko vzdrževala tudi ceste, poti in druge površine, ki so v zasebni lasti.
Odlok o zelenih površinah v naseljih na območju ljubljanskih občin ureja način opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb urejanje in čiščenje občinskih cest in urejanje in čiščenje javnih zelenih površin. Na podlagi 2. člena tega Odloka je mogoče ugotoviti, da so občinske ceste po tem Odloku lokalne ceste, javne poti, javne poti za kolesarje, trgi, površine za pešce, ploščadi, podhodi, nadhodi in pasaže, skupaj z opremo za odlaganje in zbiranje komunalnih odpadkov. Med javne zelene površine po 3. členu Odloka pa sodijo javni parki, javne zelenice, javni drevoredi ter posamezna drevesa na javnih površinah, »Pot spominov in tovarištva«, zelene površine v lasti MOL ob spomenikih, naravno vodno javno dobro MOL, javna otroška igrišča, javna športna igrišča, deli območij vrtičkov v lasti MOL, namenjeni javni rabi (zelenice, poti, otroška igrišča, parkirišča in drugo) in gozdovi s posebnim namenom v lasti MOL, skupaj z opremo. Iz 5. člena Odloka je mogoče ugotoviti, da občina kot javno službo zagotavlja urejanje in čiščenje občinskih cest in javnih zelenih površin kot javno dobrino. Storitve javne službe urejanja in čiščenja občinskih cest so: čiščenje vtočnih odprtin in mrež na vtočnih jaških na občinskih cestah, ročno in strojno pometanje ter pranje občinskih cest, namestitev, vzdrževanje in zamenjava opreme za odlaganje in zbiranje komunalnih odpadkov, pobiranje in odvažanje uličnih komunalnih odpadkov in drugih odpadkov iz občinskih cest. Storitve javne službe urejanja in čiščenja javnih zelenih površin so: grabljenje listja pred začetkom vegetacije, gnojenje trat in rastlin (trajnic, grmovja in drevja), zračenje, sejanje, valjanje trat in podobno, košnja trave glede na kakovost trate, sajenje novega drevja, redno obrezovanje drevja, namakanje ali zalivanje nasadov in novo zasajenih dreves, odstranjevanje ter nadomeščanje prizadetega in poškodovanega drevja, sajenje novih grmovnic, jesensko, zimsko ali spomladansko obrezovanje grmovja, obrezovanje striženih živih mej, zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, urejanje in čiščenje poti in drugih utrjenih površin v lasti MOL, sajenje in obnavljanje nasadov z enoletnimi okrasnimi rastlinami in čebulnicami, postavljanje in vzdrževanje posod, lončnic in podobne opreme za saditev okrasnih rastlin na javnih površinah, sajenje in obnavljanje zasajenih okrasnih rastlin, vzdrževanje parkovne in druge opreme, redno pobiranje komunalnih in drugih odpadkov, postavljanje, vzdrževanje in čiščenje opreme za odlaganje in zbiranje komunalnih odpadkov, druga podobna opravila. Storitev javne službe na javnih športnih igriščih obsega vzdrževanje in čiščenje opreme za odlaganje in zbiranje komunalnih odpadkov. S storitvami iz tega člena se zagotavlja urejen in lep videz občinskih cest in javnih zelenih površin. Poleg tega pa Odlok v 16. členu lastnikom zemljišč nalaga, da morajo svoja zemljišča vzdrževati tako, da ne kazijo lepega videza okolice in se iz njih ne širijo odpadki, trava, veje in drugo na občinsko cesto ali javno zeleno površino in ne ovirajo rabe teh površin ter javne in prometne varnosti. Iz navedenih določb Odloka torej izhaja, da je organ dolžan vzdrževati in urejati zgolj občinske javne zelene površine, ni pa dolžan urejati in vzdrževati tudi površin, ki so v zasebni lasti. Za te površine namreč Odlok izrecno določa, da so lastniki zemljišč dolžni vzdrževati svoja zemljišča.
Pooblaščenec po pregledu določb Odloka o zelenih površinah v naseljih na območju ljubljanskih občin ugotavlja, da je čiščenje občinskih cest in urejanje in čiščenje javnih zelenih površin na območju Mestne občine Ljubljana urejeno v obliki obvezne gospodarske javne službe, in sicer v obliki javnega podjetja. Iz 20. člena Odloka izhaja, da se javna služba financira iz proračuna MOL in iz drugih virov. MOL zagotovi izvajalcu za opravljeno storitev javne službe sredstva iz proračuna na podlagi plana dela, ki mora upoštevati vse predpisane standarde in normative. Iz navedene določbe je mogoče ugotoviti, da se javna služba čiščenja občinskih cest in urejanja in čiščenja javnih zelenih površin ne financira v celoti iz proračunskih sredstev organa, temveč se del sredstev pridobit tudi iz drugih virov, npr. plačila prispevkov občanov za opravljanje javne službe.
Po 8. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011; v nadaljevanju ZGJS) se javne službe financirajo s ceno javnih dobrin, iz proračunskih sredstev in iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti. Iz navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne more imeti računovodskih izkazov, ki bi prikazovali višino sredstev, ki jih organ namenja za čiščenje in vzdrževanje površin, ki so v zasebni lasti. Po oceni Pooblaščenca bi organ lahko razpolagal le s podatkom o tem, koliko proračunskih sredstev se v posameznem letu nameni za namen izvajanja javne službe čiščenja občinskih cest in urejanja in čiščenja javnih zelenih površin ter vzdrževanja občinskih cest.
Na podlagi zgoraj navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da ne obstaja nobena pravna podlaga, ki bi organu nalagala hrambo in vodenje evidence o tem, koliko denarnih sredstev se nameni za vzdrževanje površin, ki so v zasebni lasti. Organ je na podlagi zgoraj navedenih pravnih podlag dolžan vzdrževati zgolj javne površine in občinske ceste, kar še dodatno utrjuje prepričanje Pooblaščenca, da organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami. Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zaradi česar pogoji za obstoj informacije javnega značaja glede teh dokumentov niso izpolnjeni. Izpodbijana odločba organa je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa prve stopnje.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
K 2. točki izreka
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Pooblaščenec o njih ni odločal.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, Trg mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana, št. 090-37/2012-2 z dne 18. 7. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Nina Komočar, dipl. upr. ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka