Prosilka - Občina Medvode
+ -Številka: 090-182/2012/5
Kategorije: Stroški
POVZETEK:
Prosilka se je pritožila zaradi nepravilnosti v obračunavanju storitev ter zaradi nepravilnega in previsokega obračuna stroškov za posredovanje informacij javnega značaja. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ prosilke ni opozoril na plačilo stroškov, zato je pritožbi prosilke ugodil in izdani račun odpravil.
ODLOČBA:
Številka: 090-182/2012/5
Datum: 14. 9. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 19. 7. 2012, zoper račun o stroških postopka Občine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode, (v nadaljevanju organ), št. 20120144, z dne 11. 7. 2012 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se ugodi in račun št. 20120144, z dne 11. 7. 2012 se odpravi.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je na organ dne 15. 6. 2012 naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja.
Organ je prosilki z dopisom št. 090-5/2012-2 dne 11. 7. 2012 posredoval zahtevane dokumente, hkrati pa ji je za posredovanje zahtevanih informacij javnega značaja izstavil tudi račun št. 20120144, z dne 11. 7. 2012 v vrednosti 31,19 € .
Prosilka je dne 19. 7. 2012 na prvostopenjski organ naslovila pritožbo zoper izstavljeni račun. V pritožbi navaja, da s strani organa ni bila predhodno obveščena o plačilu stroškov in o ceniku, na podlagi katerega ji je organ zaračunal stroške, prav tako pa sta po njenih navedbah račun in cenik v neskladju z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) – le ta določa zgolj materialne stroške, ne pa tudi plačilo javnega uslužbenca, ter da račun ne vsebuje pravnega pouka. Kopije računov, bi po mnenju prosilke morali biti zloženi v enem fasciklu in ker gre za enostavno iskanje dokumentov, ta ne zahteva uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe, pač pa to lahko naredi oseba s V. stopnjo izobrazbe, kar je mnogo ceneje. Prosilki se zdi tudi pretirano, da je oseba, ki je kopirala zahtevane dokumente, to počela eno celo uro.
Organ je pritožbo prosilke z dopisom št. 090-5/2012-5 z dne 27. 8. 2012 odstopil Pooblaščencu.
Pooblaščenec je organ dne 5. 9. 2012 pozval, naj mu pojasni, ali je prosilko, pred posredovanjem zahtevanih informacij javnega značaja, ki se nanašajo na njeno zahtevo z dne 15. 6. 2012, opozoril na plačilo stroškov, skladno s 3. odstavkom 36. člena ZDIJZ.
Organ je v pojasnilu z dne 10. 9. 2012 odgovoril, da prosilke v zvezi z zahtevo z dne 15. 6. 2012 ni posebej opozoril, da ji bo zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja, saj je smatral, da to ni potrebno, ker je prosilko na možnost zaračunavanja stroškov opozoril že v dopisu z dne 11. 4. 2012. Prav tako organ navaja, da ZDIJZ nikjer ne določa, da je potrebno prosilca, na možnost plačila stroškov opozoriti vsakokrat, ko vloži zahtevo. Navedba prosilke, da ni bila opozorjena na možnost zaračunanja stroškov, je po mnenju organa torej neutemeljena.
Pritožba je utemeljena.
Ker se v konkretnem primeru pritožba prosilke nanaša na določitev višine stroškov posredovanja informacij javnega značaja, se bo Pooblaščenec v nadaljevanju spustil v vsebinsko presojo, ali je organ utemeljeno zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v izpodbijanem računu št. 20120144, z dne 11. 7. 2012.
Pooblaščenec poudarja, da ni nobenega dvoma, da organ lahko v skladu s 34. členom ZDIJZ prosilcu zaračuna materialne stroške za posredovanje informacij javnega značaja, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. V 1. odstavku 35. člena ZDIJZ je določeno, da Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je Vlada v Uredbi v 19. členu predpisala okvirni cenik za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezen organ pa lahko, v skladu s 3. odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za storitve, ki niso naštete v splošnem stroškovniku, pridobi svoj stroškovnik, ki ga mora potrditi oziroma dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan, v skladu s 36. členom ZDIJZ, svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Če se zahteva prosilca nanaša na informacijo večjega obsega, lahko organ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevane informacije (3. in 4. odstavek 36. člena ZDIJZ).
Vsebinska presoja stroškov posredovanja informacij je torej dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, kateri stroškovnik je podlaga za odločanje o stroških v konkretnem primeru, nadalje pa, ali je organ prosilko opozoril na plačilo stroškov. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morata biti podani kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov.
Pooblaščenec ugotavlja, da ima organ na svoji spletni strani (http://www.medvode.si/katalog_inf_jav_znacaja.htm) objavljen »Katalog IJZ«, kjer je v četrti alineji objavljena tudi povezava na »Cenik materialnih stroškov posredovanja in ponovne uporabe informacij javnega značaja« št. 09-3/2011 z dne 22. 3. 2011, kjer so med drugim določene cene za materialne stroške (fotokopije formata A4, pretvorba dokumenta iz fizične v elektronsko obliko,…), kot tudi stroški dela (posredovanje informacij javnega značaja in ponovne uporabe iz neinformatizirane zbirke dokumentarnega gradiva s strani uslužbencev z različno stopnjo izobrazbe). Cenik je dne 30. 3. 2011 potrdilo tudi Ministrstvo za javno upravo. Navedeni cenik je torej pravna podlaga za obračun stroškov.
V pritožbenem postopku pa se je izkazalo, da organ pred izstavitvijo izpodbijanega računa prosilke z ničemer ni opozoril na plačilo stroškov, s čimer ni izpolnil obveznosti, ki mu jo nalaga 3. odstavek 36. člena ZDIJZ. Organ torej ni izpolnil ene izmed dveh predpostavk, ki morata biti izpolnjeni kumulativno, da zaračunavanje stroškov posredovanja informacij lahko opredelimo kot skladno z ZDIJZ.
Glede na navedbe organa, da je bila prosilka s pravico zaračunanja stroškov posredovanja informacij javnega značaja s strani organa že seznanjena v preteklosti, v okviru neke druge zahteve, ZDIJZ pa v nobenem delu ne določa, da je prosilca na stroške potrebno opozorit vsakič ko vloži zahtevo, Pooblaščenec pojasnjuje, da, kot že navedeno, 36. člen ZDIJZ določa, da je organ prosilca dolžan opozoriti na plačilo stroškov, na njegovo zahtevo pa posredovati celo višino stroškov. Iz 34. člena ZDIJZ pa celo izhaja, da organ lahko, ni pa dolžan, zaračunati stroškov posredovanje informacij javnega značaja. Dodatno Pooblaščenec pojasnjuje, da je v 4. odstavku 20. člena Uredbe celo določeno, da organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 10 €. Iz navedenega torej izhaja, da se stroški posredovanja informacij javnega značaja ne zaračunajo vedno, prav tako pa je potrebno upoštevati dejstvo, da se višina nastalih stroškov razlikuje glede na sam obseg zahteve. Predhodno opozorilo o zaračunanju stroškov posredovanja, na podlagi katerega nato prosilec lahko zahteva t.i. predračun, daje prosilcu med drugim tudi možnost, da zahtevo umakne ali skrči, kar posledično pomeni, da se bomo stroški posredovanja zmanjšali. Pooblaščenec sicer pritrjuje organu, da ZDIJZ nikjer jasno ne določa, da je prosilca potrebno na stroške opozoriti vedno, ko vloži zahtevo, vendar iz zgoraj navedenih dejstev jasno izhaja, da je prosilca potrebno vedno in pred vsakim posredovanjem zahtevanih informacij javnega značaja opozoriti na stroške, ki bodo nastali pri posredovanju, ne glede na to kdo je prosilec oz. ali je bil ta že v preteklosti, v okviru druge zahteve, seznanjen z določbo ZDIJZ, ki organu daje zakonsko podlago za zaračunanje posredovanja informacije javnega značaja. Kot že navedeno, 34. člen ZDIJZ določa, da organ lahko zaračuna stroške, ni pa tega dolžan. Organu je torej prepuščena odločitev o tem, ali bo v vsakem posameznem primeru zaračunal stroške ali ne, o čemer pa je nedvomno (vsakokrat posebej) dolžan obvestiti prosilca.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ prosilki zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v nasprotju z veljavnimi predpisi, torej brez predhodnega opozorila o zaračunanju stroškov, zaradi česar organ sploh ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja. Ker je bilo treba izpodbijani račun št. 20120144 z dne 11. 7. 2012 odpraviti že na podlagi ugotovitev, pridobljenih v prvi stopnji vsebinske presoje stroškov, Pooblaščenec v konkretnem pritožbenem postopku ni prešel na naslednjo stopnjo presoje stroškov, t.j. presoja utemeljenosti višine zaračunanih stroškov, saj to ne bi moglo vplivati na odločitev Pooblaščenca. Zato se Pooblaščenec do navedb prosilke, ki se nanašajo na višino zaračunanih stroškov, ni posebej opredeljeval.
Pooblaščenec je glede na vse navedeno pritožbi prosilke glede stroškov posredovanja informacij ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP izpodbijani račun v celoti odpravil ter sam rešil zadevo. Pooblaščenec je ugotovil, da organ na podlagi računa št. 20120144 z dne 11. 7. 2012 prosilki ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka