Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
+ -Številka: 090-179/2012/2
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je po ZDIJZ zahteval informacijo o tem, v katerih postopkih nastopa njegov sin. Organ je zaradi žalitev, izrečenih v vlogi prosilca, najprej navedel, da njegove vloge ne bo obravnaval, lahko pa prosilec vloži vlogo brez žalitev. Poleg tega je prosilcu pojasnil, da lahko (tudi s pooblastilom svojega sina) prosilec vloži vlogo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, saj se po vsebini njegova vloga v resnici nanaša na to. Prosilec je sicer vložil vlogo brez žalitev, a je vztrajal, da organ o njegovi zahtevi odloči po ZDIJZ. Pooblaščenec je zaradi varstva osebnih podatkov potrdil zavrnilno odločbo organa, saj se v postopku po ZDIJZ ne upoštevajo sorodstvena ali druga razmerja, temveč se odloča enako za vse prosilce (odločitev velja erga omnes).
ODLOČBA:
Številka: 090-179/2012/2
Datum: 19. 10. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec) z dne 8. 8. 2012, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-37/2012/11 (2061-05) z dne 26. 7. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 8. 8. 2012 zoper odločbo organa št. 090-37/2012/11 (2061-05) z dne 26. 7. 2012 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 13. 6. 2012 pri organu vložil zahtevo, v kateri je organ pozval, da ga v kontekstu informacij javnega značaja opremi z informacijami o tem, v katerih postopkih nastopa njegov sin.
Organ je prosilcu z dopisom z dne 2. 7. 2012 sporočil, da je njegovo vlogo preučil in ugotovil, da vsebuje žaljivo in šikanozno vsebino, zato vloge skladno z 18. členom Uredbe o upravnem poslovanju ne bo obravnaval. Organ je prosilcu svetoval, da vlogo brez žaljive in šikanozne vsebine vloži s pooblastilom svojega sina na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1).
Prosilec je dne 9. 7. 2012 ponovno poslal dopis, v katerem je ponovil svojo zahtevo, da ga torej organ v kontekstu informacij javnega značaja opremi z informacijo o tem, v katerih postopkih nastopa njegov sin.
Organ je vlogo prosilca nato vzel v obravnavo in izdal odločbo št. 090-37/2012/11 (2061-05) z dne 26. 7. 2012, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Organ je navedel, da so izpolnjeni pogoji za obstoj informacij javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, vendar pa četudi so dokumenti informacije javnega značaja, to ne pomeni nujno, da so tudi prosto dostopni. Zaradi izjeme varstva osebnih podatkov je moral organ zavrniti dostop do zahtevanih informacij. Organ je ugotovil, da se podatki nanašajo na določljivega posameznika, gre pa za občutljive osebne podatke, saj prosilec zahteva podatke o policijskih postopkih njegovega sina, ki so v zbirki osebnih podatkov, ki jih vodi policija. Organ je prosilcu ponovno svetoval, da lahko v imenu sina vloži zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, pri tem pa je navedel tudi nekatere omejitve, ki jih glede pravice do vpogleda določa 60. in 61. člen Zakona o policiji (66/2009-UPB7, s sprem. in dop.). Prav tako je na področju varstva osebnih podatkov treba upoštevati Pravilnik o zaščiti podatkov policije (Ur.l. RS, št. 17/2011), ki nadalje opredeljuje posredovanje podatkov fizičnim in pravnim osebam, vendar tudi ta ne omogoča posredovanje zahtevanih informacij. Podatki o policijskih postopkih so namreč občutljivi osebni podatki.
Prosilec je 8. 8. 2012 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je "po osebnem pooblastilu" svojega sina organ zaprosil, da ga v kontekstu IJZ opremi z vsemi podatki, ki bi izkazovali, v katerih postopkih Policije "nastopa" njegov sin. Prosilec nasprotuje uporabi izjeme varstva osebnih podatkov, saj je bila tiralica zoper njegovega sina javno objavljena.
Pooblaščenec je 16. 8. 2012 prejel dopis organa, v katerem mu je na podlagi 245. člena ZUP odstopil pritožbo prosilca. Organ je navedel, da svoje odločitve ne more spremeniti, saj gre za varovane osebne podatke. Podatki o tem, v kakšnih policijskih postopkih je posamezna oseba, ne morejo biti dostopni tretji osebi, sorodstveno razmerje med to osebo in prosilcem pa v postopku po ZDIJZ ni pomembno. Organ tudi pojasnjuje, da javna objava iskanja, za katero se je policija odločila v tistem primeru, ne pomeni, da so sedaj vsi policijski postopki, v katerih se je znašla ta oseba, javno dostopni.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli izmed izjem od prostega dostopa, ki so določene v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru je organ zavrnil zahtevo prosilca s sklicevanjem na 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, zakaj v postopkih po ZDIJZ ne more biti relevantno, da prosilec zahteva informacije za svojega sina ter da je bila tiralica zoper njega objavljena javno. V postopkih po ZDIJZ se organi in Pooblaščenec ne smejo spraševati, kdo je konkretni prosilec, v kakšni povezavi je z osebami, za katere zahteva informacije, ter kakšne informacije so mu znane že od prej. Dostop do informacij javnega značaja je namreč omogočen prav vsakomur, zato so osebne povezave, sorodstvo, poklic, delovno mesto, članstvo v organizacijah ali kakršne koli druge osebne ali stvarne okoliščine na strani prosilca, popolnoma irelevantne. Celo nasprotno, organ kakršnih koli okoliščin na strani prosilca pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati. Organ bi namreč s tem povzročil različno obravnavo prosilcev, čeprav bi moral zahtevane dokumente presojati same po sebi in upoštevati učinek erga omnes. Dostop do informacij javnega značaja je omogočen bodisi vsem bodisi nikomur, ni pa ga možno odobriti neki kategoriji ali posameznim prosilcem ter zavrniti drugim. Zato navedba prosilca, da sprašuje za svojega sina, ne more imeti vpliva na presojo obstoja izjeme varstva osebnih podatkov.
Organ je prosilca pravilno napotil, naj njegov sin ali prosilec z njegovim pooblastilom vloži zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki. To pravico opredeljuje 30. člen ZVOP-1, ki daje posamezniku pravico, da se seznani z vsemi svojimi osebnimi podatki, razen v primerih, opredeljenih v 36. členu ZVOP-1.
Kot organ prve stopnje, tudi Pooblaščenec ugotavlja, da so informacije, ki jih zahteva prosilec, opredeljene kot osebni podatki. 60. člen Zakona o policiji namreč določa, da evidence, ki jih opredeljuje 59. člen istega zakona, vsebujejo nekatere skupne osebne podatke (npr. osebno ime, rojstne podatke, EMŠO itd.), ki posameznike nedvoumno identificirajo.
Za posredovanje osebnih podatkov mora obstajati ustrezna pravna podlaga (gre za t.i. načelo zakonitosti obdelave osebnih podatkov). 9. člen ZVOP-1 v 1. odstavku namreč določa, da se lahko v javnem sektorju, kamor sodi organ, osebni podatki obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
V okoliščinah konkretnega primera je organ pravilno ugotovil, da noben zakon ne dovoljuje tovrstne obdelave osebnih podatkov – posredovanja zahtevanih podatkov iz policijskih evidenc v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Ker torej v smislu zahteve iz 1. odstavka 9. člena ZVOP-1 ne obstaja pravna podlaga za posredovanje informacij, je organ pravilno uporabil izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in zavrnil zahtevo prosilca.
Ugotoviti pa je treba, da bi že potrditev obstoja zahtevanih informacij pomenila razkritje osebnih podatkov iz (najmanj) ene od policijskih evidenc, zato prosilcu ni dovoljeno posredovati niti informacije, ali zahtevani podatki (torej ali je določena oseba v policijskem postopku), obstajajo ali ne. Že sama potrditev obstoja zahtevanih informacij bi pomenila razkritje podatkov iz policijske evidence. Podatek o tem, da je neka oseba v policijskem postopku, je namreč osebni podatek, v okoliščinah konkretnega primera pa ne obstaja pravna podlaga za posredovanje takšnega podatka.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preveril tudi, ali je bil v postopku oziroma odločanju na 1. stopnji prekršen materialni predpis in ugotovil, da ni bil. Prav tako je po uradni dolžnosti preveril, ali je prišlo do bistvenih kršitev postopka in tudi ugotovil, da takšnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo.
Zaradi navedenega je Pooblaščenec torej zaključil, da je organ ravnal zakonito, da ni bil prekršen materialni predpis, ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP je zato Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, št. 090-37/2012/11 (2061-05) z dne 26. 7. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka