Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
+ -Številka: 090-177/2012
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek
Številka: 090-177/2012/3
Datum: 16. 11. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega ter drugega odstavka 251. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …………………………………………….(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-23/2012/14 (2061-05) z dne 26. 7. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 10. 8. 2012 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve, Policije št. 090-23/2012/14 (2061-05) z dne 26. 7. delno odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
• 2. neznani storilec, sum kaznivega dejanja zoper pravni promet št. 26-122/2009/5 (2021-03) z dne 18.11. 2009,
• 7. PP Črnomelj, sum kaznivih dejanj zoper pravni promet - uradni zaznamek, št. 26-20/2009/6
(3J1-05) z dne 22. 12. 2009,
• 9. ugotavljanje zakonitosti in strokovnosti izvršenih nalog policije - poročilo o ugotovitvah, št. 260-1/2011/33 (3J11-05) z dne 23. 12. 2011,
• 10. ugotavljanje zakonitosti in strokovnosti izvršenih nalog policije - UZ o ugotovitvah, št. 260-1/2011/32 (3J11-05) z dne 23.12.2011,
• 11. izdelava kopije posnetka govornih komunikacij z registrofona OKC PU Novo mesto, št.
3861-193/2011/3 (285-16) z dne 15. 12. 2011,
• 16. predlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pošiljamo, št. 260-38/2011/13 (2011 04) z dne 22. 9. 2011, pri čemer je organ dolžan prekriti celoten tretji (3.) odstavek besedila dokumenta,
• 24. zapis delovnega pogovora – pošiljamo, št. 260-38/2011/2 (2011-04) z dne 5. 5. 2011,
• 25. pregled posnetka video nadzornega sistema na MPMP Vinica - uradni zaznamek, št. 260-1/2011/15 (3J1-05) z dne 5. 5. 2011 pri čemer je organ dolžan prekriti celotno tabelo v besedilu dokumenta,
• 28. ugotavljanje zakonitosti in zakonitosti izvršenih nalog policije - zaprosilo, št. 260-1/2011/28 (3J11-05) z dne 7. 11. 2011,
• 29. izdelava kopije dela centralnega računalnika - zaprosilo, št. 260-1/2011/2 (3J11-05) z dne 30. 3. 2011,
• 38. informacija o pojavu s področja notranje zaščite, preveritev lastništva vozila – zaprosilo, št. 260-1/2011/9 (3J1-05) z dne 21. 4. 2011,
• 39. sum pojava s področja notranje zaščite, izdelava kopije posnetka videonadzora - zaprosilo, 260-1/2011/11 (3J1-05) z dne 30. 3. 2011,
• 42. obdelava podatkov v evidencah policije-preveritev, št. 260-1/2011/25 (3J11-05) z dne 12. 10. 2011,
• 44. preveritev v evidencah FIO - zaprosilo, št. 269-5/2009/1 (3J1-04) z dne 21. 12. 2009,
• 45. izpis vpogledov - odgovor na zaprosilo, št. 386-185/2009/3 (283-07) z dne 5. 1. 2010,
• 46. preverjanje v evidencah FIO - obvestilo, št. 269-5/2009/3 (3J1-04) z dne 6. 1. 2010,
• 47. domnevna neupravičena uporaba podatkov policije - zaprosilo, št. 269-11/2010/1 (3J1- 05)z dne 6. 5. 2010,
• 53. kopija posnetka govorne komunikacije - zaprosilo, št. 2210-178/2010/2 (3J1-05) z dne 17. 11. 2010,
• 54. zaprosilo za podatke in dokumente o postopku, št. EKD-226/10-AŠ-2 z dne 8. 11. 2010,
• 56. primopredaja kopije posnetka, št. 3861-163/2010/3 (285-16) z dne 7. 12. 2010,
• 57. odredba, št. 3861-163/2010/2 (285-16) z dne 23. 11. 2010,
• 58. primopredaja kopije posnetka - pošiljamo, št. 2210-178/2010/4 (3J1-05) z dne 9.12. 2010,
• 59. dokumentacija in podatki - posredujemo, št. 2210-178/2010/5 (3J1-05) z dne 10. 12. 2010,
• 60. izdelava kopije posnetka govornih komunikacij z registrofona OKC PU Novo mesto, št. 3861-163/2010/5 (285-16) z dne 4. 1. 2011,
• 61. dokument Vrhovnega državnega tožilstva, opr. št.: Ktr-SO-197/10-NH-ks-6, 18. 3. 2011,
• 62. zaključni dokument-pošiljamo, št. 2210-178/2010/8 (3J1-05), 5. 4. 2011,
• 63. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/13 (3J1-05), 5. 4. 2011,
• 64. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/17 (3J1-05), 12. 5. 2011,
• 65. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/1 (3J1-05), 17.11. 2010,
66. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/2 (3J1-05), 6. 12. 2010,
• 67. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/8 (3J1-05), 17. 2. 2011,
• 68. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/1 (3J1-05), 17.11. 2010,
• 69. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/2 (3J1-05), 6.12. 2010,
• 70. izpis podatkov - odgovor na zaprosilo, št. 386-204/2010/3 (285-14), 6.12. 2010,
• 71. izpis podatkov - odgovor na zaprosilo, št. 386-204/2010/7 (285-06), 23.12. 2010,
• 72. odredba, št. 386-204/2010/5 (285-16), 15. 12. 2010,
• 73. primopredaja kopije posnetka - pošiljamo, št. 26-12/2010/6 (3J1-05), 17. 1. 2011,
• 74. izdelava kopije posnetka govornih komunikacij z registrofona OKC PU Novo mesto, št. 3861-204/2010/11 (285-16), 16. 2. 2011,
• 75. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/8 (3J1-05), 17. 2. 2011,
• 79. izpis podatkov iz dnevnika dela , št. 386-40/2011/3 (285-14), 10. 3. 2011,
• 80. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/13 (3J1-05), 5. 4. 2011,
• 81. sum neupravičene uporabe podatkov policije - uradni zaznamek o razgovoru, št. 26-12/2010/14 (3J1-05),6. 4. 2011,
• 82. sum neupravičene uporabe podatkov policije - UZ o ugotovitvah razgovorov, št. 26-12/2010/15 (3J1-05), 6. 4. 2011,
• 83. izpis vpogledov - odgovor na zaprosilo, št. 386-63/2011/3 (285-06), 9. 5. 2011,
• 84. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/17 (3J1-05), 12. 5. 2011,
• 85. sum neupravičene uporabe podatkov policije - uradni zaznamek o razgovoru, št. 26-12/2010/18 (3J1-05), 23. 4. 2011,
• 86. sum neupravičene uporabe podatkov policije - uradni zaznamek o razgovoru in ugotovitvah, št. 26-12/2010/19 (3J1-05), 25. 4. 2011 pri čemer je organ dolžan prekriti zadnji odstavek besedila v celoti,
• 87. izdelava kopije posnetka govornih komunikacij z registrofona OKC PU Novo mesto, št. 3861-87/2011/3 (285-16), 7. 6. 2011,
• 90. sum zlorabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/23 (3J11-05), 8. 12. 2011,
• 91. sum zlorabe podatkov policije - posredovani podatki, št. 26-12/2010/2010/25 (3J3-05), 27. 12. 2011,
• 92. sum zlorabe podatkov policije - uradni zaznamek, št. 26-12/2010/26 (3J11-05), 3. 1. 2012,
• 93. Izdelava kopije dnevnika dela centralnega računalnika - zaprosilo, št 269-2/2011/1(3J1-05), 6. 1. 2011,
• 94. izpis vpogledov - odgovor na zaprosilo, št 386-6/2011/3 (285-06), 14. 1. 2011,
• 95. ugotavljanje zakonitosti in strokovnosti izvršenih nalog policije - zaprosilo; št. 269-14/2011/1 (3J11-05), 15. 9. 2011,
• 97. izdelava kopije posnetka govornih komunikacij z registrofona OKC PU Novo mesto, št. 3861-157/2011/3 (285-16), 5. 10. 2011,
• 98. ugotavljanje zakonitosti in strokovnosti izvršenih nalog policije v zadevi - poročilo, št. 269-14/2011/4 (3J11-05), 21. 10. 2011,
• 100. ugotavljanje zakonitosti in strokovnosti izvršenih nalog policije - zaprosilo, št. 2600-79/2011/4 (3J11-05), 2. 11. 2011, pri čemer je organ dolžan prekriti prvi odstavek besedila v celoti,
• 105. pritožba podana zoper ravnanje policistov Policijske postaje Metlika – določitev poročevalca, št. 2600-647/2011/2 (142-04), 27. 10. 2011,
• 107. izdelava kopije posnetka govornih komunikacij z registrofona OKC PU Novo mesto, št. 3861-189/2011/3 (285-16), 7. 12. 2011,
• 115. vabilo na sejo senata, št 2600-647/2011/4, (142-04), 5. 3. 2012,
pri čemer je organ v vseh zgoraj navedenih dokumentih dolžan prekriti osebne podatke občanov-prijaviteljev, oškodovancev, osumljencev, in sicer imena, priimke, naslove, kraje bivanja, EMŠO številke, rojstne datume, telefonske številke, podatke o registrskih številkah vozil, pri posameznikih, ki so javni uslužbenci, pa osebne podatke, ki niso v zvezi z njihovim delovnim razmerjem (CR številka, EMŠO, rojstni datumi).
2. Pritožba prosilca se zavrne v delu glede dostopa do naslednjih dokumentov:
• 27. sum ravnanj s področja notranje zaščite - uradni zaznamek, št. 260-1/2011/14 (3J1- 05) z dne 5. 5. 2011;
• 30. informacija policistov PMP Metlika, št. 260-12/2011/1 z dne 23. 3. 2011;
• 31. uradni zaznamek o razgovoru, št. 260-1/2011/3 (3J1-05) z dne 1. 4. 2011;
• 32. uradni zaznamek o razgovoru, št. 260-1/2011/4 (3J1-05) z dne 1. 4. 2011;
• 33. uradni zaznamek o razgovoru, št. 260-1/2011/5 (3J1-05) z dne 1. 4. 2011;
• 34. uradni zaznamek o razgovoru, št. 260-1/2011/6 (3J1-05), 4. 4. 2011;
• 35. uradni zaznamek o ugotovitvah razgovora, št. 260-1/2011/7 (3J1-05), 12. 4. 2011;
• 36. informacija o pojavu s področja notranje zaščite - poročilo, št 260-1/2011/8 (3J1-05), 5. 5. 2011;
• 48. uradni zaznamek, št. 269-11/2010/3 (3J1-05) z dne 12. 5. 2010;
• 49. uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, št. (3J33-02) z dne 6. 5. 2010;
• 50. uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, št. (3J33-02) z dne 5. 5.2010;
• 51. izpis vpogledov - odgovor na zaprosilo, št. 386-79/2010/3 (283-07) z dne 10. 5. 2010,
• 52. domnevna neupravičena uporaba podatkov policije - zaprosilo, št. 269-11/2010/1 (3J1-05) z dne 6. 5. 2010:
• 76. sum neupravičene uporabe podatkov policije - uradni zaznamek o razgovoru, št. 26-12/2010/9 (3J1-05), 23. 2. 2011;
• 77. sum neupravičene uporabe podatkov policije - UZ o ugotovitvah razgovorov, st. 26-12/2010/10 (3J1-05), 23. 2.2011;
• 78. sum neupravičene uporabe podatkov policije - vmesno poročilo, št. 26-12/2010/11 (3J1-05), 23. 2. 2011;
• 88. sum neupravičene uporabe podatkov policije, poslušanje posnetkov komunikacij – uradni zaznamek, št. 26-12/2010/21 (3J1-05), 20. 6. 2011;
• 89. sum neupravičene uporabe podatkov policije, poslušanje posnetkov komunikacij – uradni zaznamek, št. 26-12/2010/22 (3J1-05), 24. 6. 2011;
• 99. ugotavljanje zakonitosti in strokovnosti izvršenih nalog policije, uradni zaznamek o poslušanju kopije posnetka govornih komunikacij, št. 269-14/2011/3 (3J11-05), 20. 10. 2011;
• 102. pritožba na policijski postopek št. 2600-7/2001/1 z dne 15. 10. 2011;
• 103. zahteva za dopolnitev pritožbe, št 2600-79/2011/2 (3J11-05), 26.10. 2010;
• 104. obvestilo, št. 2600-79/2011/3 (3J11-05), 26. 10. 2011;
• 106. dopolnitev oziroma pojasnilo pritožbe z dne 3. 11. 2011, ki jo je organ označil s št. 2600-79/2011/6;
• 108. uradni zaznamek o razgovoru s pričo, št 2600-79/2011/14 (3J11-05) z dne 15. 12. 2011;
• 109. zapisnik o razgovoru s policistom, št 2600-79/2011/15 (3J11-05) z dne 19. 12. 2011;
• 110. zapisnik o razgovoru s policistom, št. 2600-79/2011/16 (3J11-05) z dne 19. 12. 2011;
• 111. zapisnik o razgovoru s policistom, št. 2600-79/2011/17 (3J11-05) z dne 19. 12. 2011;
• 112. uradni zaznamek o razgovoru s pričo, št 2600-79/2011/18 (3J11-05) z dne 13. 1. 2012;
• 113. uradni zaznamek o razgovoru s pričo, št 2600-79/2011/19 (3J11 05) z dne 16. 1. 2012;
• 114. pritožba - poročilo o ugotovitvah, št. 2600-79/2011/20, (3J11 -05) z dne 19. 1. 2012.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 1. 6. 2012 na organ naslovil zahtevo, da želi pridobiti:
1. informacijo o številu postopkov zoper policiste PU Novo Mesto zaradi suma storitve prekrška po določilih ZVOP-1 oz. suma neupravičenega obdelovanja osebnih podatkov v policijskih evidencah ter podanih predlogov za uvedbo postopka o prekršku pristojnemu prekrškovnemu organu v času od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2012,
2. vpogled in kopiranje pisnega predloga za izpis prometnih podatkov podanih na GPU UIT v vsakokratni posamični zadevi navedeni pod točko 1 (pisni predlog podan na podlagi 13. člena Pravilnika o hrambi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in dostopu do policijskih zbirk podatkov,
3. vpogled in kopiranje posameznih dosjejev oz. zadev naprošenih pod točko 1.
Organ je dne 26. 7. 2012 izdal odločbo št. 090-23/2012-14, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, sklicujoč se na notranje delovanje organa.
Prosilec je dne 10. 8. 2012 vložil pritožbo, v kateri navaja, da se ne strinja, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo prosto dostopnih informacij. Pritožbene razloge je izrazil glede na »dosjeje« kot jih je oblikoval organ v svoji odločbi. Glede dosjeja 2 je prosilec navedel, da mu organ ni posredoval zahtevanih pisnih predlogov za izpis prometnih podatkov podanih na GPU UIT ter ostale dokumentacije za katero je zaprosil. Prosilec meni, da iz obrazložitve zavrnitve posredovanja pisnega predloga za izpis prometnih podatkov podanih na GPU UIT izhaja, da obstaja zadržek iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj naj bi dokument opisoval način komuniciranja v operativnih enotah in sistem radijskih zvez, kar pa po mnenju prosilca ne drži. Prosilec ugotavlja, da se organ ponovno ni konkretno opredelil do posameznih dokumentov v dosjeju in jih združuje v nekakšne celote, ter se pri tem na splošno sklicuje na notranje delovanje organa, pojma notranje zaščite in preiskave odklonskih dejanj, z namenom neupravičenega onemogočanja dostopa do teh posameznih dokumentov. V zahtevanih dokumentih sploh ni podatkov v zvezi z notranjim delovanjem, niti dokumenti ne morejo biti temu namenjeni. Njihovo razkritje ne bi povzročilo nikakršne abstraktne motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa, kot to navaja organ. Sam postopek in način pridobitve izpisa prometnih podatkov policistov (pisni predlog) v zvezi dostopom do policijskih evidenc je tudi povsem konkretno in javno opredeljen v 13. členu Pravilnika o hrambi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov. V dokumentih v omenjenem dosjeju naj bi policija opravljala svojo dejavnost (sicer v svojih vrstah, vendar pa zakonske določbe veljajo za vsakogar enako). Dokumenti, ki nastanejo pri odkrivanju prekrškov policije v zvezi z določili ZVOP-1, nikakor ne morejo biti opredeljeni kot dokumenti, ki so nastali in so namenjeni za notranjo oz. interno rabo organa - policije, saj organ nima zakonske podlage sam uvesti postopka o prekršku zoper policista niti o njegovi usodi sam odločati. V kolikor policija razpolaga z razlogi za sum storitve prekrška je o tem na podlagi ZPol, ZP-1 in ZVOP-1 dolžna obvestiti in postopek prepustiti pristojnemu prekrškovnemu organu meni prosilec. Prosilec nadalje navaja, da v kolikor policija v svojih vrstah ugotovi razloge za sum storitve kaznivega dejanja s strani policista nima nikakršne pristojnosti obravnave omenjene zadeve ampak je dolžna o tem nemudoma obvestiti specializiran oddelek pri Vrhovnem državnem tožilstvu RS, saj policija za zbiranje obvestil in izvajanje drugih ukrepov iz 148. člena Zakona o kazenskem postopku ni več pristojna. Prosilec ponovno poudari, da ne zahteva nikakršnih osebnih podatkov policistov oz. prijaviteljev.
Tudi glede ostalih dokumentov v drugih dosjejih prosilec navaja, da njihovo razkritje nikakor ne bi ogrozilo notranjega delovanja organa.
Organ je dne 20. 8. 2012 z dopisom št. 090-23/2012/16 pritožbo kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja in dokumente, o katerih je odločal.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da se prosilec zoper izpodbijano odločbo ne pritožuje v delu, ki se nanaša na osebne podatke, zato vprašanje osebnih podatkov primarno ni bilo del presoje Pooblaščenca v tem pritožbenem postopku. Ker pa mora Pooblaščenec na kršitve materialnega zakona paziti po uradni dolžnosti, mora pri odločanju v pritožbenem postopku paziti tudi na dejstvo, da z izvršitvijo njegove odločbe ne pride do nezakonitega razkritja varovanih osebnih podatkov. V skladu s tem je Pooblaščenec organu naložil, da mora v dokumentih, ki jih posreduje prosilcu, varovane osebne podatke prekriti (kot izhaja iz drugega odstavka 1. tč. izreka te odločbe), zaradi tega, ker delni dostop do nekaterih dokumentov oz. njihova anonimizacija ni mogoča, pa je pritožbo prosilca v tem delu v celoti zavrnil (kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ zahtevo prosilca v izreku delno zavrnil, ne da bi se v izreku konkretno opredelil do dokumentov, ki naj bi bili predmet njegove presoje. Iz samega izreka sploh ni razvidno, o katerih dokumentih je odločal organ, posledično pa seveda tudi ni razvidno glede katerih je zavrnil dostop oziroma kateri predstavljajo prosto dostopne informacije in se posredujejo prosilcu. Pooblaščenec pojasnjuje, da je izrek osrednji in najpomembnejši del odločbe, saj se z njim praviloma v celoti odloči o pravici ali obveznosti v posamezni upravni zadevi. Izrek je navadno kratek in natančen ter ne dopušča različnega razlaganja njegovega pomena. Iz njega razberemo, kako je organ odločil. Izrek ali dispozitiv je torej najpomembnejši del upravne odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti (ZUP). Po sodbi VS RS U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Zato je treba v samem izreku odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank. Kadar se odloča o več pravicah ali obveznostih, o več različnih delih zahtevka, ki so med seboj ločljivi, o več vprašanjih, o več zahtevkih, med katerimi se nekaterim ugodi in drugim ne, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na priloge k odločbi (kak seznam, načrt ali urnik), niti na vlogo stranke ali zapisnik ali materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Po sodni praksi velja, da mora izrek vsebovati predvsem vse podatke, ki so potrebni za izvršitev odločbe. Čeprav organ omenja dostop do določenih dokumentov v obrazložitvi odločbe, v skladu z zgoraj navedenim, to ne pomeni odločitve o zadevi, ker o dokumentih ni odločil v izreku odločbe, ki med vsemi sestavnimi deli odločbe, edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti.
Pooblaščenec ugotavlja tudi, da organ ni presojal dokumentov kot takih, torej posamično, temveč jih je presojal zgolj na splošno, zbrane v nekakšnih »dosjejih«. Izjema, na katero se organ sklicuje – notranje delovanje organa, ni konkretno obrazložena oziroma utemeljena za posamezne dokumente. Organ večkrat v odločbi ponavlja, da morata biti za obstoj izjeme notranjega delovanja organa kumulativno izpolnjena dva pogoja, vendar konkretno škode za obstoj te izjeme nikjer ne izkaže. V »dosjejih« so zbrani vsebinsko različni dokumenti, zato bi moral organ za vsak posamezni dokument obrazložiti, zakaj ne predstavlja prosto dostopne informacije zaradi izjeme notranjega delovanja organa. Pooblaščenec je ob natančnem pregledu dokumentov ugotovil (konkretni primer), da se organ na izjemo notranjega delovanja sklicuje zgolj pavšalno, saj je prosilcu posredoval dokument iz »dosjeja« 1 - sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-20/2009/3 (3J1-05) z dne 24. 11. 2009, glede dokumenta sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/1 (3J1-05) z dne 17. 11. 2010, pa je organ zavrnil dostop, ker naj bi šlo za dokument, ki je, kot navaja organ v odločbi, namenjen notranji rabi organa, saj je nastal pri odkrivanju odklonskih pojavov v policiji, pri t.i. delovanju notranje zaščite. Pooblaščenec je pri pregledu obeh dokumentov ugotovil, da gre v obeh primerih za istovrstna dokumenta, s katerima na policijskih postajah preverjajo upravičenost obdelave in uporabe podatkov policije. S tem namenom, na podlagi 13. člena Pravilnika o hrambi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in dostopu do policijskih zbirk podatkov zaradi ugotavljanja zakonitosti in strokovnosti izvršenih nalog policije, zaprosijo za posredovanje podatkov – npr. morebitno preveritev vozila na podlagi registrske številke. Pooblaščenec iz odločbe nikakor ni mogel razbrati oz. ugotoviti, kakšna je razlika v teh dveh dokumentih, zakaj naj bi en dokument po mnenju organa predstavljal prosto dostopno informacijo, drugi pa izjemo notranjega delovanja organa. O posameznih dokumentih se bo Pooblaščenec več izjasnil v nadaljevanju obrazložitve te odločbe.
Kot izhaja iz zgoraj navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da je na prvi stopnji, iz več razlogov, podana bistvena kršitev pravil postopka, po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP, prav tako pa so bila dejstva nepopolno ugotovljena - Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. in 2. odstavka 251. člena ZUP, delno odpravil izpodbijano odločbo in v tem delu sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pooblaščenec je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji najhitreje in najbolj ekonomično odpravil sam. Razlog za to je tudi dejstvo, da Pooblaščenec z dokumenti, ki so predmet zahteve, razpolaga, saj mu jih organ posredoval.
3. Organ kot zavezanec po ZDIJZ in obstoj informacij javnega značaja
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa, prav tako pa je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti obstajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj jih je posredoval Pooblaščencu.
4. Dostop
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.
Izjema notranjega delovanja organa (11. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)
Skladno z 11. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, Pooblaščenec pojasnjuje, da so s to izjemo varovani dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa. V okvir interne komunikacije organa
spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. V to skupino izjem zato sodijo različna notranja splošna navodila za izvajanje preiskav, policijska navodila za identifikacijo prestopnikov, pa tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora, navodila v zvezi s prevozom zapornikov, seznami opremljenosti z orožje in drugo obrambno opremo (za več glej Urška Prepeluh: Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 300). Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa.
Za obstoj te izjeme morata biti nujno podana oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v katerem se zahteva škoda oz. povzročanje motenj pri delovanju organa, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena delovanju organa, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil.
Prepeluhova ugotavlja, da je izjema notranjega delovanja ena izmed najpogosteje uporabljenih (in zlorabljenih) izjem od pravice dostopa do informacij javnega značaja. Izjeme notranjega delovanja organa nikakor ne smemo zamenjati z željo organa, da tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jim škodovale v političnem in javnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega ravnanja. Prepeluhova dodaja, da se je treba zavedati, da imajo organi malo razlogov za nerazkritje svojega dela, če v resnici delajo v interesu javnosti in za njeno dobro, kot bi morali (Pravica dostopa do informacij javnega značaja – doktorska disertacija, Urška Prepeluh, str. 301).
Tudi Upravno sodišče RS je v zvezi z izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v sodbi št. I U 1176/2010-13 z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.
5. Dostop do posameznih dokumentov
Pooblaščenec je odločal o naslednjih dokumentih, glede katerih je organ prosilcu zavrnil dostop (številke pred dokumenti pomenijo številke, kot jih je označil organ v svoji odločbi, Pooblaščenec pa je, zaradi boljše sledljivosti dokumentov, številke ob dokumentih ohranil tudi v svoji odločbi):
• 2. Neznani storilec, sum kaznivega dejanja zoper pravni promet št. 26-122/2009/5 (2021-03) z dne 18.11. 2009 s prilogo stran 4;
Dokument predstavlja dopis policijskega inšpektorja, v katerem ta policijski upravi pošilja poročilo strokovnega nadzora. Pri predmetnem dokumentu gre za korespondenco med uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa. Gre celo za poziv, da se ukrene vse potrebno, da se ugotovijo strokovne napake in morda celo nezakonita ravnanja policistov. Na ta način organ odpravlja »motnje«, ki bi zaradi strokovnih napak zaposlenih lahko nastale pri njihovem delu, nikakor pa zaradi razkritja dokumenta ne morejo nastati motnje v delovanju organa. Dokument ob tem ne vsebuje nobenih metod ali taktik dela organa, prav tako ne gre za občutljiva notranja navodila glede dela policije na splošno. Pooblaščenec tako ugotavlja, da dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek policistke, ime in priimek policijskega inšpektorja, ime, priimek, oznako, registrsko številko vozila voznika(ce). Ker gre pri osebnih podatkih voznika (ime in priimek, oznaka, registrska številka vozila) za varovane osebne podatke, jih je organ dolžan na dokumentu, preden ga posreduje prosilcu, prekriti.
• 7. PP Črnomelj, sum kaznivih dejanj zoper pravni promet - uradni zaznamek, št. 26-20/2009/6
(3J1-05) z dne 22. 12. 2009;
Dokument predstavlja ugotovitve policijskega inšpektorja v primerih splošnega nadzora s področja prometa. Organ navaja, da bi z razkritjem navedenega dokumenta prišlo do razkritja taktike in metodike odkrivanja odklonskih pojavov v policiji ter da so v njem opisane funkcije in delo posameznih operativnih delavcev. Organ navaja, da bi razkritje povzročilo očitno motnjo pri delovanju organa, s čimer se Pooblaščenec nikakor ne strinja. Z razkritjem dokumenta, po mnenju Pooblaščenca, kvečjemu pripomoremo pri zmanjševanju odklonskih dejanj policistov, saj se ti zavedajo, da je njihovo delo nadzorovano in v primerih kršitve tudi sankcionirano. Postopki, ki jih policisti opravljajo pri nadzoru na področju prometa, so javni in splošno znani. Dokument ne razkriva podatkov, kje se na primer nahaja radar ali kje bo policija naslednjega dne ob določeni uri vršila nadzor – v tem primeru bi lahko prišlo do motenj pri delovanju organa saj se nadzora ne bi več moglo učinkovito izvesti. Iz predmetnega dokumenta izhaja le podatek, da so policisti opravili nadzor, ki je zdaj predmet preverjanja inšpektorja. Postopek nadzora prometa pa je že zaključen. Pooblaščenec ugotavlja, da dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek pomočnika komandirja, administrativne sodelavke, policistke, ime, priimek, oznako in registrsko številko vozila voznika, ime in priimek policijskega inšpektorja. Ker gre pri osebnih podatkih voznika (ime in priimek, oznaka, registrska številka vozila) za varovane osebne podatke, jih je organ dolžan na dokumentu, preden ga posreduje prosilcu, prekriti.
• 9. Ugotavljanje zakonitosti in strokovnosti izvršenih nalog policije - poročilo o ugotovitvah, št. 260-1/2011/33 (3J11-05) z dne 23. 12. 2011,
• 10. Ugotavljanje zakonitosti in strokovnosti izvršenih nalog policije - UZ o ugotovitvah, št. 260-1/2011/32 (3J11-05) z dne 23.12.2011;
Ob natančnem pregledu dokumentov 9 in 10 je Pooblaščenec ugotovil, da se varovani osebni podatki več oseb medsebojno prepletajo, navezujejo druga na drugega in tvorijo nedeljivo celoto, zaradi česar jih ni mogoče izločiti iz dokumenta. V skladu z navedenim delni dostop, upoštevaje 7. čl. ZDIJZ, ni mogoč, zato se pritožba prosilca v tem delu v celoti zavrne.
• 11. Izdelava kopije posnetka govornih komunikacij z registrofona OKC PU Novo mesto, št.
3861-193/2011/3 (285-16) z dne 15. 12. 2011;
Iz dokumenta izhaja le dejstvo, ali policija razpolaga z določenim posnetkom ali ne. Dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker ne vsebuje nobenih podatkov, zaradi razkritja katerih bi lahko nastale motnje v delovanju organa. Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek direktorja urada, ime in priimek kriminalista. Ker gre za javne uslužbence, gre za osebne podatke, ki niso varovani.
• 16. predlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pošiljamo, št. 260-38/2011/13 (2011 04) z dne 22. 9. 2011;
Predmet postopka pri Pooblaščencu je le dokument št. 260-38/2011/13 (2011 04), z dne 22. 9. 2011, brez prilog, ki so navedene na dokumentu. Pri predmetnem dokumentu gre za informacije, ki so neposredno in brez izjeme vezane na eno izmed osnovnih pristojnosti organa – kadrovsko upravljanje. Zahtevani dokumenti nikakor ne morejo ogroziti samega delovanja organa, saj že sami po sebi določajo le organiziranost organa, institut oziroma postopek izredne ali redne odpovedi pa predstavlja zakonsko določen postopek. Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek policijskega svetnika, ime, priimek in funkcijo oziroma delovno mesto policista, na katerega se nanaša predlog za izredno odpoved, ime in priimek vodje službe GDP. Pri osebnih podatkih javnih uslužbencih gre za osebne podatke, ki niso varovani. Varovane osebne podatke pa predstavlja celoten tretji (3.) odstavek besedila dokumenta, ki ga je organ pred posredovanjem dokumenta prosilcu dolžan prekriti.
• 24. Zapis delovnega pogovora – pošiljamo, št. 260-38/2011/2 (2011-04) z dne 5. 5. 2011;
Dokument - priloga predstavlja zapis delovnega pogovora, na katerem so prisotni obravnavali delo zaposlenih na policiji. Notranji strokovni nadzor nad delom zaposlenih predstavlja prej ustrezno podlago za pravilno in zakonito delo zaposlenih, ne pa da bi nadzor ogrozil delo organa, zato Pooblaščenec ugotavlja, da dokument nikakor ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek policijskega svetnika, ime in priimek vodje ONVI SNNP SGDP GPU, ime in priimek vodje SD PU Novo mesto, ime in priimek višjega policijskega inšpektorja ONVI, ime, priimek in funkcijo policistov, priimek oškodovanke. Vsi osebni podatki javnih uslužbencev – zaposlenih v policiji – niso varovani, organ pa mora prekriti osebne podatke oškodovanke.
Spremni dopis za pošiljanje priloge prav tako ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek naslovnika – direktorja policijske uprave Novo mesto, ime in priimek višjega policijskega svetnika, pri čemer gre za nevarovane osebne podatke.
• 25. Pregled posnetka video nadzornega sistema na MPMP Vinica - uradni zaznamek, št. 260-1/2011/15 (3J1-05) z dne 5. 5. 2011;
Da se na mejnih prehodih izvaja video nadzor, ni nobena skrivnost, ki bi lahko negativno vplivala na delo organa, kamere so vidne, ob njih pa so tudi opozorila glede snemanja. Pri video nadzoru na mejnih prehodih ne gre za nobeno »tajno« akcijo organa, da bi razkritje podatka o tem, da so na mejnem prehodu nameščene kamere, pomenilo, da organ ne more učinkovito izvajati svojih nalog in bi mu to lahko povzročilo motnje v delovanju organa. Pooblaščenec zato ugotavlja, da dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: priimek oseb v tabeli, ime in priimek policijskega inšpektorja. V tabeli se osebni podatki prepletajo na način, ki onemogoča anonimizacijo posameznikov z delnim dostopom v skladu s 7. členom ZDIJZ, zato celotna tabela predstavlja varovane osebne podatke, ki jih mora organ v celoti prekriti pred posredovanjem prosilcu.
• 27. sum ravnanj s področja notranje zaščite - uradni zaznamek, št. 260-1/2011/14 (3J1- 05) z dne 5. 5. 2011;
Dokument vsebinsko predstavlja navedbe inšpektorja o svojih ugotovitvah in poizvedbah, ki jih opravlja v okviru svojega dela in pristojnosti. Pooblaščenec ugotavlja, da dokument vsebuje osebne podatke več oseb, ki se med samo zelo prepletajo ter navezujejo drug na drugega in jih ni mogoče opisati le s termini ime, priimek, naslov. Pooblaščenec je ugotavljal, ali je možno na podlagi 7. člena ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevanega dokumenta, pri čemer je ocenil, da delni dostop ni možen. Upoštevaje navedeno se dostop do zahtevanega dokumenta zavrne v celoti.
• 28. ugotavljanje zakonitosti in zakonitosti izvršenih nalog policije - zaprosilo, št. 260-1/2011/28 (3J11-05) z dne 7. 11. 2011;
Dokument predstavlja le zaprosilo za kopijo posnetka morebitnih govornih komunikacij. Skladno s pravili o pisarniškem poslovanju gre sicer za lasten dokument, ki je lahko namenjen interni komunikaciji v organu, vendar pa njegova vsebina ni takšne narave, da bi z razkritjem lahko nastale motnje v delovanju organa. Kot dodaten argument, da ne gre za izjemo po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, je Pooblaščenec štel tudi dejstvo, da je organ vsebinsko podoben dokument št. 26-20/2009/3, z dne 24. 11. 2009 brez zadržkov posredoval prosilcu. Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek policijskega inšpektorja, ime in priimek direktorja, pri čemer ne gre za varovane osebne podatke, ker gre za javne uslužbence, podatki pa se v dokumentu pojavljajo v zvezi z njihovim delom.
• 29. izdelava kopije dela centralnega računalnika - zaprosilo, št. 260-1/2011/2 (3J11-05) z dne 30. 3. 2011;
Dokument predstavlja le zaprosilo za kopijo posnetka morebitnih govornih komunikacij v skladu s Pravilnikom o hrambi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov (UL RS št. 103/2007 s spremembami), ki je javno objavljen dokument, torej dostopen vsem. Pravilnik v 1. členu določa, da je s tem pravilnikom urejena hramba podatkov, ki se obdelujejo zaradi telefonskih in radijskih komunikacij v informacijsko-telekomunikacijskem sistemu policije, o izmenjavi sporočil interne elektronske pošte policije ter hramba podatkov o dostopu do podatkov policijskih evidenc in drugih zbirk podatkov policije (v nadaljnjem besedilu: policijski podatki). Ta pravilnik ureja tudi snemanja klicev na telefonsko številko 113 in govornih radijskih komunikacij ITSP ter snemanje vsebine drugih komunikacij, ki jih na podlagi 12. člena tega pravilnika s pisno odredbo določi generalni direktor policije. Nobena tajnost torej ni, da se telefonski klici snemajo. S pravilnikom je tudi določeno, da se shranjeni podatki in posnetki iz prejšnjega odstavka uporabljajo za identificiranje, registriranje in reševanje klicev v sili, ki jih prejme policija, ter da se policiji, organom, pristojnim za nadzor nad njenim delovanjem, in drugim organom, pooblaščenim z zakonom, omogoči rekonstrukcija ter preverjanje zakonitosti in strokovnosti postopkov in ukrepov, ki jih je v zvezi s posamezno nalogo izvedla policija. Iz predmetnega dokumenta izhaja le dejstvo, da je inšpektor zakonito zahteval določene podatke, ko je preverjal strokovnost postopkov in ukrepov policije. Pooblaščenec ni mogel ugotoviti, kakšna škoda bi zaradi tega nastala organu, saj po mnenju Pooblaščenca notranje preverjanje služi namenu, da se izboljšajo notranji delovni procesi. Zaposleni in javnost so tudi seznanjeni z določbo 13. člena Pravilnika, ki določa, da kadar je treba zaradi ugotavljanja zakonitosti in strokovnosti izvršenih nalog policije ali zaradi varstva zakonitih interesov posameznikov oziroma drugih oseb rekonstruirati ali preveriti postopke in ukrepe, ki jih je v okviru posamezne naloge izvedla policija, lahko notranja organizacijska enota policije, pristojna za zaščito podatkov, izpiše shranjene prometne ali izdela kopijo posnetka govorne komunikacije. Predmetni dokument vsebinsko ne predstavlja nič drugega, kot ravno takšno zaprosilo in ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime, priimek, številko in EMŠO osebe, ki je opravila dostope do evidenc policije (javnega uslužbenca), ime in priimek policijskega inšpektorja, ime in priimek direktorja. Organ je dolžan prekriti osebne podatke osebe, ki je opravila dostop do evidenc policije (ime, priimek, CR številko in EMŠO), kljub temu, da gre za javnega uslužbenca, ker ne gre za podatke v zvezi z njegovim delovnim razmerjem. Pri osebnih podatkih ostalih javnih uslužbencev gre za nevarovane osebne podatke, ker se pojavljajo v zvezi z njihovim delom.
• 30. informacija policistov PMP Metlika, št. 260-12/2011/1 z dne 23. 3. 2011;
Glede tega dokumenta je Pooblaščenec odločil enako kot za dokument št. 27, glej obrazložitev k temu dokumentu.
• 31. uradni zaznamek o razgovoru, št. 260-1/2011/3 (3J1-05) z dne 1. 4. 2011;
• 32. uradni zaznamek o razgovoru, št. 260-1/2011/4 (3J1-05) z dne 1. 4. 2011;
• 33. uradni zaznamek o razgovoru, št. 260-1/2011/5 (3J1-05) z dne 1. 4. 2011;
• 34. uradni zaznamek o razgovoru, št. 260-1/2011/6 (3J1-05), 4. 4. 2011;
• 35. uradni zaznamek o ugotovitvah razgovora, št. 260-1/2011/7 (3J1-05), 12. 4. 2011;
• 36. informacija o pojavu s področja notranje zaščite - poročilo, št 260-1/2011/8 (3J1-05), 5. 5. 2011;
V dokumentih označenih s številkami od 31 do 36 so podatki o dejstvih (morebitnih napakah), ki so jih zaznali policisti glede izvajanja policijskih pristojnosti, v konkretnem primeru – pri prehodu državne meje.
Glede osebnih podatkov Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti vsebujejo imena, priimke, funkcije in druge lastnosti posameznikov, za katere sicer ne moremo reči, da ustrezajo »klasičnim« osebnim podatkom kot je to npr. ime in priimek, vendar pa nakazujejo na druge posebnosti posameznikov, na podlagi katerih so ti določljivi. Pooblaščenec je ugotavljal, ali je možno na podlagi 7. člena ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevane dokumentacije na način, da iz preostalih podatkov v dokumentu ne bo mogoče razbrati oziroma določiti posameznikov, pri čemer je ocenil, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z izbrisom vseh osebnih podatkov dokumenti tudi ne bi imeli več svoje vsebine, zato bi bil delni dostop do njih tudi nesmiseln. V skladu s tem je Pooblaščenec pritožbo prosilca v tem delu v celoti zavrnil.
• 38. informacija o pojavu s področja notranje zaščite, preveritev lastništva vozila – zaprosilo, št. 260-1/2011/9 (3J1-05) z dne 21. 4. 2011;
Dokument po mnenju Pooblaščenca ne vsebuje nobenih informacij, ki bi lahko ogrozile notranje delovanje organa, zanj smiselno velja enako, kot je Pooblaščenec ugotovil za dokument št. 29 – gre za postopke in ukrepe s področja notranje zaščite v konkretni zadevi. Dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokument vsebuje naslednje varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan prekriti: ime, priimek datum in kraj rojstva, naslov in upravno enoto ter registrsko številko lastnika vozila, ime, priimek, prejšnji naslov, trenutni naslov morebitnega kupca vozila. Pri imenu in priimku policijskega inšpektorja in imenu in priimku vodje Službe direktorja, pa gre za nevarovane osebne podatke.
• 39. sum pojava s področja notranje zaščite, izdelava kopije posnetka videonadzora - zaprosilo, 260-1/2011/11 (3J1-05) z dne 30. 3. 2011;
Zaradi varstva zakonitih interesov posameznikov, kot navaja sam organ v dokumentu, preverja sum pojava s področja notranje zaščite. Na tej podlagi predlaga izdajo odredbe za pregled video nadzornih posnetkov, zato dokument po mnenju Pooblaščenca ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, gre za zaprosilo na podlagi 13. člena Pravilnika o hrambi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov, podrobneje je Pooblaščenec obrazložil že pri dokumenti št. 29. Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek policijskega inšpektorja, ime in priimek direktorja, pri čemer gre pri teh podatki za nevarovane osebne podatke.
• 42. obdelava podatkov v evidencah policije-preveritev, št. 260-1/2011/25 (3J11-05) z dne 12. 10. 2011,
Pri sumu pojava s področja notranje zaščite policija preverja pravilnost postopanja zaposlenih, kar je ena izmed osnovnih nalog organa. Notranji nadzor pripomore k večji učinkovitosti organa, k pravilnejšemu ravnanju, omogoči se tudi hitrejše delo. Zaposleni so seznanjeni, da v organu poteka notranji nadzor, pri čemer samo dejstvo, da organ izvaja notranji nadzor, ne more povzročiti motenj oz. škode pri delovanju organa. Iz dokumenta ni razvodna nobena posebna tajna metodika inšpekcijskega dela, temveč gre le za vpogled v evidence, ki jih hrani policija – predvsem, da se na ta način razjasni dejansko stanje posameznega obravnavanega primera – to je med drugim tudi namen snemanja in hranjenja teh podatkov. Dokument, po mnenju Pooblaščenca, ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokument vsebuje naslednje varovane osebne podatke, ki jih mora organ prekriti: ime, priimek, številko in EMŠO posameznika (javnega uslužbenca), ki je dostopal do evidenc. Osebni podatki se prekrijejo, ker niso v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Pri imenu in priimku policijskega inšpektorja ter imenu in priimku vodje Službe direktorja pa gre za nevarovane osebne podatke.
• 44. preveritev v evidencah FIO - zaprosilo, št. 269-5/2009/1 (3J1-04) z dne 21. 12. 2009 (o tem dokumentu je organ odločal kot o dveh dokumentih – v izpodbijani odločbi ga je označil s št. 43 in 44, vendar je Pooblaščenec ugotovil, da gre za isti dokument);
Pri sumu pojava s področja notranje zaščite policija preverja pravilnost postopanja zaposlenih, kar je ena izmed osnovnih nalog organa. Pooblaščenec ugotavlja, da je zaprosilo za preveritev določenih podatkov dokument, ki ga izda direktor policijske uprave, z njim pa na nek način organizira, usmerja in nadzoruje opravljanje dela iz pristojnosti policijske postaje, zagotavlja zakonito, učinkovito in pravočasno opravljanje nalog in odreja ukrepe. Navedeni dokument res ni namenjen zunanjemu krogu oseb, torej gre za dokument, za katerega lahko rečemo, da je namenjen internemu poslovanju organa in je kot tak torej v zvezi z notranjim delovanjem organa.
V drugem delu te izjeme se nadalje zahteva strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta resno ogroziti proces delovanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe za nobeden dokument ni izvajal škodnega testa, temveč je navedel le, da bi razkritje škodovalo učinkovitemu delu organa. Pooblaščenec je podrobno pregledal dokument ter ob tem ugotovil, da razkritje ne bi ogrozilo notranjega delovanja organa in mu s tem povzročilo kakršne koli škode pri nadaljnjem delovanju. Splošne informacije o tem, da želi direktor preveriti pravilnost pregledovanja oziroma vpogledovanja v zbirke podatkov, ki jih hrani policija, namreč ne morejo negativno vplivati na organizacijo dela policije in na izvajanje njenih nalog v prihodnje. Zgolj informacija o tem, da je bil določen vpogled v zbirko podatkov opravljen, ne more voditi do sklepanja, kakšne so metode dela policije na splošno in v konkretnih primerih. Obenem je dejstvo, da je bila policija pri izvedbi konkretne naloge prisotna, splošno znano, prav tako pa je znano, da policija, pod določenimi pogoji, nudi asistenco v inšpekcijskih postopkih. Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da ni izpolnjen drugi pogoj za obstoj izjeme notranjega delovanja, in sicer organu ni uspelo izkazati, kakšne motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa bi povzročilo razkritje konkretnih dokumentov. V skladu s tem izjema notranjega delovanja ni podana.
Dokument vsebuje naslednje varovane osebne podatke, ki jih mora organ prekriti: ime, priimek in funkcijo varovane osebe, ki je bila preverjana, datum rojstva policistke, pri imenu in priimku policistke, imenu in priimku policijskega inšpektorja ter imenu in priimku vodje Službe direktorja pa gre za nevarovane osebne podatke.
• 45. izpis vpogledov - odgovor na zaprosilo, št. 386-185/2009/3 (283-07) z dne 5. 1. 2010;
Dokument predstavlja le odgovor na dokument označen s št. 44 in ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in enakih razlogov ki si bili navedeni že pri dokumentu 29 in 44. Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek direktorja urada, ime in priimek višjega policijskega inšpektorja, ime, priimek in rojstni datum policistke. Organ je dolžan prekriti rojstni datum policistke, pri ostalih osebnih podatkih pa gre za nevarovane osebne podatke.
• 46. preverjanje v evidencah FIO - obvestilo, št. 269-5/2009/3 (3J1-04) z dne 6. 1. 2010;
Dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre le za obvestilo o izvrševanju osnovnih nalog policije (glej razlago pri dokumentu 29 in 44). Dokument vsebuje naslednje varovane osebne podatke: ime, priimek in funkcijo preverjene osebe, ki jih je organ dolžan prekriti. Pri osebnih podatkih: ime in priimek policistke, ime in priimek višjega policijskega inšpektorja, pa gre za nevarovane osebne podatke.
• 47. domnevna neupravičena uporaba podatkov policije - zaprosilo, št. 269-11/2010/1 (3J1- 05)z dne 6. 5. 2010;
Pri sumu pojava s področja notranje zaščite policija preverja pravilnost postopanja zaposlenih, kar je ena izmed osnovnih nalog organa, iz dokumenta ne izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi ne njegova notranja politika, zato dokument, po mnenju Pooblaščenca, ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokument vsebuje naslednje varovane osebne podatke: registrsko številko avtomobila, ime in priimek ter rojstni datum uporabnika. Te podatke je organ dolžan prekriti. Pri imenu in priimku višjega policijskega inšpektorja gre za nevarovane osebne podatke.
• 48. uradni zaznamek, št. 269-11/2010/3 (3J1-05) z dne 12. 5. 2010;
• 49. uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, št. (3J33-02) z dne 6. 5. 2010;
• 50. uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, št. (3J33-02) z dne 5. 5.2010;
• 51. izpis vpogledov - odgovor na zaprosilo, št. 386-79/2010/3 (283-07) z dne 10. 5. 2010,
• 52. domnevna neupravičena uporaba podatkov policije - zaprosilo, št. 269-11/2010/1 (3J1-05) z dne 6. 5. 2010:
Pooblaščenec je glede dokumentov, ki jih je organ v odločbi označil s številkami 48, 49, 50, 51 in 52 ugotavljal, ali predstavljajo izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je po natančni preučitvi vsebine dokumentov presodil, da gre za dokumente, ki so namenjeni ugotavljanju odklonskih pojavov med samimi zaposlenimi v policiji, vendar pa je iz dokumentov tudi razvidno, kako in katera službena vozila (št. registrske tablice, znamka in vrsta vozila) policija uporablja za, kot navaja organ v odločbi, izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju hujših oblik kriminalitete. Gre za notranja navodila za izvajanje preiskav, hkrati pa tudi za načrt, ki določa način zbiranja in izvajanja nadzora v tajnosti, ki je pogoj za njegovo uspešno izvedbo. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa. Pooblaščenec tako ugotavlja, da ti dokumenti predstavljajo izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj bi razkritje dokumentov lahko resno ogrozilo proces izvajanja operativnih akcij policije v tajnosti. Pritožba prosilca se zato v tem delu v celoti zavrne.
• 53. kopija posnetka govorne komunikacije - zaprosilo, št. 2210-178/2010/2 (3J1-05) z dne 17. 11. 2010;
Dokument predstavlja le zaprosilo za kopijo posnetka morebitnih govornih komunikacij in ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (glej razlago pri dokumentu 29 in 44). Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek kršiteljev, ime in priimek višjega policijskega inšpektorja. Pri imenu in priimku kršitelja (oškodovanca) gre za varovane osebne podatke, zato jih je organ dolžan prekriti.
• 54. zaprosilo za podatke in dokumente o postopku, št. EKD-226/10-AŠ-2 z dne 8. 11. 2010;
Dokument predstavlja le zaprosilo za kopijo posnetka morebitnih govornih komunikacij in ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (glej razlago pri dokumentu 29 in 44). Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek kršiteljev - prijaviteljev, ime in priimek policistov. Pri imenu in priimku kršiteljev (oškodovancev) gre za varovane osebne podatke, zato jih je organ dolžan prekriti.
• 55. kopija posnetka govorne komunikacije - zaprosilo, št. 2210-178/2010/2 (3J1-05) z dne 17. 11. 2010;
Gre za isti dokument, ki je naveden pod številko 53.
• 56. primopredaja kopije posnetka, št. 3861-163/2010/3 (285-16) z dne 7. 12. 2010;
Dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre le za obvestilo o prejetju določenega posnetka (glej razlago pri dokumentu 29 in 44). Dokument vsebuje naslednje nevarovane osebne podatke: ime, priimek generalnega direktorja policije, direktorja PU NM in ime in priimek policista GPU.
• 57. odredba, št. 3861-163/2010/2 (285-16) z dne 23. 11. 2010;
Pri sumu pojava s področja notranje zaščite policija preverja pravilnost postopanja zaposlenih, kar je ena izmed osnovnih nalog organa, zato dokument, po mnenju Pooblaščenca, ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (glej razlago pri dokumentu 29 in 44). Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek občanov, ime in priimek vodje službe direktorja urada za informatiko in telekomunikacije, ime in priimek policista, ime in priimek vodje službe direktorja. Pri osebnih podatkih občanov gre za varovane osebne podatke, zato jih je organ dolžan prekriti.
• 58. primopredaja kopije posnetka - pošiljamo, št. 2210-178/2010/4 (3J1-05) z dne 9.12. 2010;
Dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre le za obvestilo o prejetju določenega posnetka in ne razkriva načina dela organa, kot tudi ne njegova notranja politika ali posebnih metod dela. Dokument vsebuje naslednje nevarovane osebne podatke: ime in priimek direktorja policijske uprave.
• 59. dokumentacija in podatki - posredujemo, št. 2210-178/2010/5 (3J1-05) z dne 10. 12. 2010;
Dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre le za obvestilo, spremni dopis ob posredovanju dokumentacije. Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek prijaviteljice (občanke), ime in priimek direktorja policijske uprave. Pri osebnih podatkih občanke gre za varovane osebne podatke, zato jih je organ dolžan prekriti.
• 60. izdelava kopije posnetka govornih komunikacij z registrofona OKC PU Novo mesto, št. 3861-163/2010/5 (285-16) z dne 4. 1. 2011;
Dokument predstavlja le zaprosilo za kopijo posnetka morebitnih govornih komunikacij in ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (glej razlago pri dokumentu 29 in 44). Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek občanov, ime in priimek policista, ime in priimek direktorja urada. Pri osebnih podatkih občanov gre za varovane osebne podatke, zato jih je organ dolžan prekriti.
• 61. dokument Vrhovnega državnega tožilstva, opr. št.: Ktr-SO-197/10-NH-ks-6, 18. 3. 2011;
Pooblaščenec je ugotovil, da dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre le za obvestilo tožilstva o končanju postopka. Dokument nikakor ne bi povzročil škode oz. motenj pri delovanju organa, saj ne razkriva nobenih posebnih metod ali načina dela, sploh pa ne nobenih splošnih navodil za izvajanje preiskav, policijskih navodil za identifikacijo prestopnikov ali občutljivih notranjih navodil in načrtov, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Dokument vsebuje naslednje nevarovane osebne podatke: ime in priimek policistov, ime in priimek okrožne državne tožilke.
• 62. zaključni dokument-pošiljamo, št. 2210-178/2010/8 (3J1-05), 5. 4. 2011;
Dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre le za obvestilo nadrejenih o prejetju obvestila, ki ga je organ označil s št. 61(glej razlago pri dokumentu 29 in 44). Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek občanke, ime in priimek policijskih inšpektorjev. Pri osebnih podatkih občanke gre za varovane osebne podatke, zato jih je organ dolžan prekriti.
• 63. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/13 (3J1-05), 5. 4. 2011;
• 64. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/17 (3J1-05), 12. 5. 2011;
• 65. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/1 (3J1-05), 17.11. 2010;
66. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/2 (3J1-05), 6. 12. 2010;
• 67. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/8 (3J1-05), 17. 2. 2011;
• 68. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/1 (3J1-05), 17.11. 2010;
• 69. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/2 (3J1-05), 6.12. 2010;
Pooblaščenec je glede dokumentov od št. 63 do št. 69 ugotovil, da dokumenti ne predstavljajo izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je ena izmed osnovnih nalog organa, da pri sumu pojava s področja notranje zaščite preverja pravilnost postopanja svojih zaposlenih (glej razlago pri dokumentu 29 in 44). Dokumenti vsebujejo naslednje osebne podatke: ime in priimek policistov, ime in priimek policijskih inšpektorjev, direktorja, ime in priimek voznika osebnega avtomobila, številko registrske številke osebnega vozila posameznika, ime, priimek, EMŠO, stalni naslov posameznika – občana. Varovane osebne podatke, ki jih organ mora prekriti, predstavljajo naslednji podatki: ime in priimek voznika osebnega avtomobila, številko registrske številke osebnega vozila posameznika, ime, priimek, EMŠO, stalni naslov posameznika – občana.
• 70. izpis podatkov - odgovor na zaprosilo, št. 386-204/2010/3 (285-14), 6.12. 2010;
Dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre le za odgovor na zaprosilo za določene podatke na podlagi 13. člena Pravilnik o hrambi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov. Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek direktorja urada, ime in priimek kriminalista, številko registrske številke osebnega vozila posameznika. Varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan prekriti, predstavlja registrska številka.
• 71. izpis podatkov - odgovor na zaprosilo, št. 386-204/2010/7 (285-06), 23.12. 2010;
Dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre le za odgovor na zaprosilo za določene podatke (enako kot dokument 70). Dokument vsebuje naslednje nevarovane osebne podatke: ime in priimek direktorja urada, ime in priimek policijskega inšpektorja.
• 72. odredba, št. 386-204/2010/5 (285-16), 15. 12. 2010 (organ je napačno označil datum dokumenta v odločbi);
Pri sumu pojava s področja notranje zaščite policija preverja pravilnost postopanja zaposlenih, kar je ena izmed osnovnih nalog organa, zato dokument, po mnenju Pooblaščenca, ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime, priimek in naslov občanov, ime in priimek direktorja urada za informatiko in telekomunikacije, ime in priimek policista, ime in priimek vodje službe direktorja. Pri osebnih podatkih občanov gre za varovane osebne podatke, zato jih je organ dolžan prekriti.
• 73. primopredaja kopije posnetka - pošiljamo, št. 26-12/2010/6 (3J1-05), 17. 1. 2011;
Dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre le za obvestilo o prejetju posnetka. Dokument vsebuje naslednje nevarovane osebne podatke: ime in priimek policijskih inšpektorjev.
• 74. izdelava kopije posnetka govornih komunikacij z registrofona OKC PU Novo mesto, št. 3861-204/2010/11 (285-16), 16. 2. 2011;
Dokument predstavlja le obvestilo o izdelavi kopije govornih posnetkov in ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime, priimek, stalni naslov občanov, ime in priimek policista (kriminalista), ime in priimek direktorja urada. Pri osebnih podatkih občanov gre za varovane osebne podatke, zato jih je organ dolžan prekriti.
• 75. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/8 (3J1-05), 17. 2. 2011;
Pooblaščenec je ugotovil, da dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je ena izmed osnovnih nalog organa, da pri sumu pojava s področja notranje zaščite preverja pravilnost postopanja svojih zaposlenih. Res je sicer, da gre za dokument, za notranjo komunikacijo v organu, pri presoji utemeljenosti obstoja navedene izjeme, pa je potrebno opraviti še test škode – ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Pooblaščenec je vpogledal v dokument, ki je predmet presoje in ugotavlja, da sama vsebina dokumenta zgolj zaznava možne nepravilnosti, ki bi lahko predstavljale kršitev predpisov, za nadzor nad katerimi je med drugimi pristojen organ. Po mnenju Pooblaščenca javnost teh informacij ne more povzročiti motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, ravno nasprotno, organ je takšne nepravilnosti zavezan odpravljati in prav je, da je javnost seznanjena, s podatkom, da se pojavljajo nepravilnosti. Glede same vsebine zahtevanega dokumenta je Pooblaščenec tako ugotovil, da ni podan drugi pogoj za obstoj izjeme iz 11. Točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ni izkazana škoda, da bi razkritje vsebine dokumenta dejansko povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime, priimek, EMŠO, stalni naslov občana, ime in priimek policijskih inšpektorjev. Pri osebnih podatkih občana gre za varovane osebne podatke, zato jih je organ dolžan prekriti.
• 76. sum neupravičene uporabe podatkov policije - uradni zaznamek o razgovoru, št. 26-12/2010/9 (3J1-05), 23. 2. 2011;
• 77. sum neupravičene uporabe podatkov policije - UZ o ugotovitvah razgovorov, st. 26-12/2010/10 (3J1-05), 23. 2.2011;
• 78. sum neupravičene uporabe podatkov policije - vmesno poročilo, št. 26-12/2010/11 (3J1-05), 23. 2. 2011;
Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti od št. 76 do št. 78 vsebujejo ime, priimek in druge osebne podatke posameznikov, ki se medsebojno prepletajo in navezujejo drug na drugega. Vseh ni mogoče označiti s preprostim terminom, kot je recimo osebno ime, vsekakor pa je na njihovi podlagi oseba oziroma posameznik določen oziroma določljiv. Pooblaščenec je ugotavljal, ali je možno na podlagi 7. člena ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevane dokumentacije na način, da iz preostalih podatkov v dokumentu ne bo mogoče razbrati oziroma določiti posameznikov, ker osebni podatki niti niso predmet zahteve. Pooblaščenec ocenjuje, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Z izbrisom vseh osebnih podatkov dokument ne bi imel več svoje vsebine, zato bi bil dostop do njega tudi nesmiseln. V skladu s tem je Pooblaščenec pritožbo prosilca v tem delu v celoti zavrnil.
• 79. izpis podatkov iz dnevnika dela , št. 386-40/2011/3 (285-14), 10. 3. 2011;
Dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre le za odgovor na zaprosilo za določene podatke (glej še razlago pri dokumentu 29, 44 in 75). Dokument vsebuje naslednje nevarovane osebne podatke: ime in priimek direktorja urada, ime in priimek kriminalista, ime in priimek policistov.
• 80. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/13 (3J1-05), 5. 4. 2011;
Pooblaščenec je ugotovil, da dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je ena izmed osnovnih nalog organa, da pri sumu pojava s področja notranje zaščite preverja pravilnost postopanja svojih zaposlenih (glej še razlago pri dokumentu 29, 44 in 75). Dokument vsebuje naslednje nevarovane osebne podatke: ime in priimek policijskih inšpektorjev.
• 81. sum neupravičene uporabe podatkov policije - uradni zaznamek o razgovoru, št. 26-12/2010/14 (3J1-05),6. 4. 2011;
• 82. sum neupravičene uporabe podatkov policije - UZ o ugotovitvah razgovorov, št. 26-12/2010/15 (3J1-05), 6. 4. 2011;
Pri dokumentih št. 81 in 82 gre za ugotovitve inšpektorja glede vpogledov v policijske evidence, zato dokumenta ne predstavljata izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (glej še razlago pri dokumentu 29, 44 in 75). Dokumenta vsebujeta naslednje osebne podatke: ime in priimek policijskega inšpektorja, ime in priimek policista, ime in priimek občana. Pri imenu in priimku občana gre za varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan prekriti.
• 83. izpis vpogledov - odgovor na zaprosilo, št. 386-63/2011/3 (285-06), 9. 5. 2011,
Dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre le za odgovor na zaprosilo za določene podatke (glej še razlago pri dokumentu 29, 44). Dokument vsebuje naslednje nevarovane osebne podatke: ime in priimek direktorja urada, ime in priimek policijskega inšpektorja.
• 84. sum neupravičene uporabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/17 (3J1-05), 12. 5. 2011;
Dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre le za odgovor na zaprosilo za določene podatke (glej še razlago pri dokumentu 29, 44). Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek direktorja, ime in priimek policijskega inšpektorja, ime in priimek občana – voznika. Pri imenu in priimku občana gre za varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan prekriti.
• 85. sum neupravičene uporabe podatkov policije - uradni zaznamek o razgovoru, št. 26-12/2010/18 (3J1-05), 23. 4. 2011;
Pri dokumentu gre za ugotovitve inšpektorja glede vpogledov v policijske evidence, zato dokument ne predstavljata izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (glej še razlago pri dokumentu 29, 44 in 75). Dokument vsebuje naslednje nevarovane osebne podatke: ime in priimek policijskih inšpektorjev.
• 86. sum neupravičene uporabe podatkov policije - uradni zaznamek o razgovoru in ugotovitvah, št. 26-12/2010/19 (3J1-05), 25. 4. 2011;
Pri dokumentu gre za ugotovitve inšpektorja glede vpogledov v policijske evidence, zato dokument ne predstavljata izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek policijskih inšpektorjev, priimke policistov in občanov. Pooblaščenec ugotavlja, da zadnji odstavek besedila na dokumentu vsebuje prepletajoče se osebne podatke, zaradi česar ni možna anonimizacija na način, da bi izločili le določene osebne podatke, ampak osebne podatke predstavlja zadnji odstavek besedila v celoti. V skladu s tem mora organ v celoti prekriti zadnji odstavek besedila na dokumentu, pritožba prosilca pa se v tem delu v celoti zavrne.
• 87. Izdelava kopije posnetka govornih komunikacij z registrofona OKC PU Novo mesto, št. 3861-87/2011/3 (285-16), 7. 6. 2011;
Dokument predstavlja le obvestilo o izdelavi kopije govornih posnetkov in ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (glej še razlago pri dokumentu 29, 44 in 75). Dokument vsebuje naslednje nevarovane osebne podatke: ime in priimek policista (kriminalista), ime in priimek direktorja urada.
• 88. sum neupravičene uporabe podatkov policije, poslušanje posnetkov komunikacij – uradni zaznamek, št. 26-12/2010/21 (3J1-05), 20. 6. 2011;
• 89. sum neupravičene uporabe podatkov policije, poslušanje posnetkov komunikacij – uradni zaznamek, št. 26-12/2010/22 (3J1-05), 24. 6. 2011;
Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenta št. 88 in 89 vsebujeta ime, priimek in druge osebne podatke posameznikov, na podlagi katerih je oseba oziroma posameznik določen oziroma določljiv. Pooblaščenec je ugotavljal, ali je možno na podlagi 7. člena ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevane dokumentacije na način, da iz preostalih podatkov v dokumentu ne bo mogoče razbrati oziroma določiti posameznikov, ker osebni podatki niti niso predmet zahteve. Pooblaščenec ocenjuje, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Z izbrisom vseh osebnih podatkov dokument ne bi imel več svoje vsebine, zato bi bil dostop do njega tudi nesmiseln. Pooblaščenec je zato v tem delu v celoti zavrnil pritožbo prosilca.
• 90. sum zlorabe podatkov policije - zaprosilo, št. 26-12/2010/23 (3J11-05), 8. 12. 2011;
• 91. sum zlorabe podatkov policije - posredovani podatki, št. 26-12/2010/2010/25 (3J3-05), 27. 12. 2011;
• 92. sum zlorabe podatkov policije - uradni zaznamek, št. 26-12/2010/26 (3J11-05), 3. 1. 2012;
Dokumenti od št. 90 do 93 ne predstavljajo izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre le za dopise, ki se nanašajo na postopke ugotavljanja zakonitosti in strokovnosti izvršenih nalog policije. Dokumenti vsebujejo naslednje osebne podatke: ime in priimek direktorja, ime in priimek policijskih inšpektorjev, ime in priimek posameznikov - občanov, ime in priimek vodje sektorja. Pri imenih in priimkih občanov gre za varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan prekriti.
• 93. Izdelava kopije dnevnika dela centralnega računalnika - zaprosilo, št 269-2/2011/1(3J1-05), 6. 1. 2011;
• 94. izpis vpogledov - odgovor na zaprosilo, št 386-6/2011/3 (285-06), 14. 1. 2011;
Dokumenta št. 93 in 94 predstavljata le zaprosilo in odgovor nanj glede kopij govornih posnetkov in ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (glej še razlago pri dokumentu 29, 44 in 75). Dokumenta vsebujeta naslednje osebne podatke: ime, priimek, EMŠO, CR številko in rojstni datum policista, ime in priimek direktorja uprave, ime in priimek policijskega inšpektorja. Pri podatkih o EMŠO, CR številki in rojstnem datumu policista gre za varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan prekriti.
• 95. ugotavljanje zakonitosti in strokovnosti izvršenih nalog policije - zaprosilo; št. 269-14/2011/1 (3J11-05), 15. 9. 2011 (o tem dokumentu je organ odločal kot o dveh dokumentih – v svoji odločbi ga je označil s št. 95 in 96, vendar je Pooblaščenec ugotovil, da gre za isti dokument);
• 97. izdelava kopije posnetka govornih komunikacij z registrofona OKC PU Novo mesto, št. 3861-157/2011/3 (285-16), 5. 10. 2011;
• 98. ugotavljanje zakonitosti in strokovnosti izvršenih nalog policije v zadevi - poročilo, št. 269-14/2011/4 (3J11-05), 21. 10. 2011;
Dokumenti št. 95, 97 in 98 predstavljajo le zaprosilo, odgovor in poročilo glede kopij govornih posnetkov in ne predstavljajo izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (glej še razlago pri dokumentu 29, 44 in 75). Dokumenti vsebujejo naslednje osebne podatke: ime, priimek in stalni naslov občanov, ime in priimek direktorja, ime in priimek policijskega inšpektorja, ime in priimek kriminalista. Pri imenih, priimkih in naslovih občanov gre za varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan prekriti. V preostalem delu gre za nevarovane osebne podatke.
• 99. ugotavljanje zakonitosti in strokovnosti izvršenih nalog policije, uradni zaznamek o poslušanju kopije posnetka govornih komunikacij, št. 269-14/2011/3 (3J11-05), 20. 10. 2011;
Pooblaščenec ugotavlja, da tudi ta dokument vsebuje ime, priimek in še druge osebne podatke posameznikov, ki se medsebojno navezujejo drug na drugega, na njihovi podlagi pa je oseba oziroma posameznik določen oziroma določljiv. Pooblaščenec je ugotavljal, ali je možno na podlagi 7. člena ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevane dokumentacije na način, da iz preostalih podatkov v dokumentu ne bo mogoče razbrati oziroma določiti posameznikov, ker osebni podatki niti niso predmet zahteve. Pooblaščenec ocenjuje, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Z izbrisom vseh osebnih podatkov dokument ne bi imel več svoje vsebine, zato bi bil dostop do njega tudi nesmiseln. Pooblaščenec je zato v tem delu v celoti zavrnil pritožbo prosilca.
• 100. ugotavljanje zakonitosti in strokovnosti izvršenih nalog policije - zaprosilo, št. 2600-79/2011/4 (3J11-05), 2. 11. 2011 (o tem dokumentu je organ odločal kot o dveh dokumentih – v svoji odločbi ga je označil s št. 100 in 101, vendar je Pooblaščenec ugotovil, da gre za isti dokument)
Pri dokumentu gre za zaprosilo inšpektorja glede vpogledov v policijske evidence, zato dokument ne predstavljata izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek policijskih inšpektorjev, ime in priimek občanov. Pooblaščenec ugotavlja, da prvi odstavek besedila vsebuje prepletajoče se osebne podatke, zaradi česar ni možna anonimizacija na način, da bi izločili le določene osebne podatke, ampak je potrebno prekriti prvi odstavek besedila v celoti, pritožbo prosilca v tem delu pa zavrniti. Tudi v preostalem delu besedila pa mora organ prekriti imena in priimke občanov, ker gre za varovane osebne podatke.
• 102. pritožba na policijski postopek št. 2600-7/2001/1 z dne 15. 10. 2011;
• 103. zahteva za dopolnitev pritožbe, št 2600-79/2011/2 (3J11-05), 26.10. 2010;
• 104. obvestilo, št. 2600-79/2011/3 (3J11-05), 26. 10. 2011 (organ v odločbi navedel napačen datum);
• 106. dopolnitev oziroma pojasnilo pritožbe z dne 3. 11. 2011, ki jo je organ označil s št. 2600-79/2011/6;
• 108. uradni zaznamek o razgovoru s pričo, št 2600-79/2011/14 (3J11-05) z dne 15. 12. 2011;
• 109. zapisnik o razgovoru s policistom, št 2600-79/2011/15 (3J11-05) z dne 19. 12. 2011;
• 110. zapisnik o razgovoru s policistom, št. 2600-79/2011/16 (3J11-05) z dne 19. 12. 2011;
• 111. zapisnik o razgovoru s policistom, št. 2600-79/2011/17 (3J11-05) z dne 19. 12. 2011;
• 112. uradni zaznamek o razgovoru s pričo, št 2600-79/2011/18 (3J11-05) z dne 13. 1. 2012;
• 113. uradni zaznamek o razgovoru s pričo, št 2600-79/2011/19 (3J11 05) z dne 16. 1. 2012,
• 114. pritožba - poročilo o ugotovitvah, št. 2600-79/2011/20, (3J11 -05) z dne 19. 1. 2012,
Glede dokumentov, ki jih je organ označil s številkami 102, 103, 104, 106 ter od 108 do številke 114 Pooblaščenec ugotavlja, da vsebujejo osebne podatke več oseb (priče, poškodovanca, sorodnikov poškodovanca, uradnih oseb, policistov), ki se zelo prepletajo in ne predstavljajo le npr. imena ali priimka, temveč splet vseh opisanih okoliščin z naslovom, poškodbami in drugimi posebnostmi zaokrožijo celoto osebnih podatkov. Pooblaščenec je ugotavljal, ali je možno na podlagi 7. člena ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevane dokumentacije na način, da iz preostalih podatkov v dokumentih ne bo mogoče razbrati oziroma določiti posameznikov. Pooblaščenec je ocenil, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Z izbrisom vseh osebnih podatkov dokumenti ne bi imeli več svoje vsebine, zato bi bil dostop do njih tudi nesmiseln. Pritožbo prosilca je zato v tem delu treba zavrniti v celoti.
• 105. pritožba podana zoper ravnanje policistov Policijske postaje Metlika – določitev poročevalca, št. 2600-647/2011/2 (142-04), 27. 10. 2011 (organ v odločbi navedel napačen datum);
• 107. izdelava kopije posnetka govornih komunikacij z registrofona OKC PU Novo mesto, št. 3861-189/2011/3 (285-16), 7. 12. 2011;
• 115. vabilo na sejo senata, št 2600-647/2011/4, (142-04), 5. 3. 2012.
Dokumenti pod številkami 105, 107 in 115 enako kot večina zahtevanih dokumentov, predstavljajo dokumente v zvezi z notranjim nadzorom preverjanja zakonitosti ravnanja policistov, ki ne da ogrozijo delovanje organa, temveč lahko le pripomorejo k večji učinkovitosti in pravilnemu ravnanju organa v uradnih postopkih, za katere so pristojni, zato navedeni dokumenti ne predstavljajo izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokumenti vsebujejo naslednje osebne podatke: ime, priimek in kraj bivanja občanov, ime in priimek direktorja, ime in priimek policijskega inšpektorja, ime in priimek kriminalista, ime in priimek policistov, ime in priimek predstavnikov javnosti v senatu, ime in priimek vodje senata. Ker gre za varovane osebne podatke, je organ v dokumentu dolžan prekriti imena, priimke in kraje bivanja občanov ter predstavnike javnosti v senatu.
5. Zaključek
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec, na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi ter odločbo organa delno odpravil v delu, ki se nanaša na dostop do dokumentov, navedenih v 1. točki izreka te odločbe. V preostalem delu, torej v delu, ki se nanaša dokumente, ki ne predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja zaradi izjeme notranjega delovanja organa ali izjeme varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper 1 točko te odločbe ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Zoper 2. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, št. 090-23/2012/14 (2061-05) z dne 26. 7. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka