Prosilec - Lovska družina Braslovče
+ -Številka: 090-180/2012/2
Kategorije: Ali je organ zavezanec, Ali gre za inf. javnega značaja
POVZETEK:
Pooblaščenec je zaradi molka organa, lovske družine, prevzel zadevo v odločanje na drugi stopnji. Pooblaščenec je delno ugodil zahtevi prosilca in organu naložil posredovanje kopije tistih delov Pravil lovske družine, ki imajo neposredno zvezo z izvajanjem javne službe in izvajanjem javnih pooblastil na področju gospodarjenja z divjadjo (npr. opis dejavnosti lovske družine, pogoji za članstvo v lovski družini).
ODLOČBA:
Številka: 090-180/2012/2
Datum: 5. 9. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in drugega ter tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: ...., z dne 12. 3. 2012, dopolnjeni dne 5. 5. 2012, 24. 5. 2012 in 7. 8. 2012 zoper molk organa: Lovska družina Braslovče, Braslovče 22.a, 3314 Braslovče, v zadevi odločanja o dostopu do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca je utemeljena. Zahtevi prosilca, z dne 31. 1. 2012 se delno ugodi in se organu naloži, da najkasneje v 31. dneh od vročitve te odločbe prosilcu posreduje kopijo naslednjih delov Pravil Lovske družine Braslovče, z dne 29. 3. 2008:
- 1. do 12. točka ter 15. do 16. točka 6. člena;
- 1. stavek prvega odstavka 7. člena;
- 3. stavek drugega odstavka 7. člena.
Zahteva prosilca se zavrne v delu, ki se nanaša na preostale dele Pravil lovske družine Braslovče, z dne 29. 3. 2008.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 30. 1. 2012 pri organu vložil zahtevo za pridobitev kopij naslednjih dokumentov:
1. zapisnik seje Upravnega odbora, z dne 5. 1. 2012,
2. Pravila Lovske družine Braslovče,
3. podatek o številu članov v Lovski družini Braslovče in
4. podatek o površini lovišča v upravljanju Lovske družine Braslovče.
Ker od organa ni prejel odgovora, je dne 12. 3. 2012 pri Pooblaščencu vložil pritožbo zaradi molka organa.
Dne 16. 3. 2012 je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 255. člena ZUP pozval organ, da pojasni razloge za zamudo pri odločanju. Organ je v odgovoru pojasnil, da prosilec očitno že razpolaga s Pravili Lovske družine Braslovče. Pooblaščenec je organ ponovno pozval, da se opredeli še do zahtevanih podatkov o številu članov in površini lovišča. Organ je pojasnil, da prosilec že razpolaga tudi s temi podatki, in da so ti celo dostopni na svetovnem spletu. Pooblaščenec je prosilca na podlagi 9. člena ZUP pozval, da se do odgovorov organa opredeli. Prosilec je pojasnil, da je na spletu dostopen le podatek o površini lovišča, drugih dokumentov pa od organa ni prejel. Pooblaščenec je dne 29. 5. 2012 pozval organ, da v določenem roku odloči o zahtevi prosilca v skladu z ZDIJZ. Organ je z dopisom, z dne 8. 6. 2012 prosilcu posredoval podatek o površini lovišča in številu članov, glede Pravil Lovske družine Braslovče pa ga pozval, da jih proti plačilu stroškov prevzame v prostorih organa osebno. Pooblaščenec je dne 29. 6. 2012 organu pojasnil, da ima prosilec pravico do pridobitve fotokopij dokumentov po pošti. Ker je organ pojasnil, da zaradi letnih dopustov ne more izvršiti poziva, je Pooblaščenec organu podaljšal rok za odločitev do 19. 7. 2012. Dne 7. 8. 2012 je prosilec Pooblaščenca obvestil, da še vedno ni prejel Pravil Lovske družine Braslovče.
Glede na navedeno je Pooblaščenec ocenil, da molk organa ni upravičen, zaradi česar je dne 7. 8. 2012, na podlagi drugega odstavka 255. člena ZUP, pozval organ, da mu posreduje vse dokumente v zadevi, vključno s pravili Lovske družine Braslovče, z veljavnostjo na dan 7. 8. 2012 in 26. 1. 2012.
Pooblaščenec je zahtevano dokumentacijo prejel dne 16. 8. 2012 in prevzel zadevo v odločanje namesto organa, in sicer na podlagi drugega ter tretjega odstavka 255. člena ZUP.
Zahteva prosilca je delno utemeljena.
1. Opredelitev problematike odločanja v pritožbenem postopku
Ker je prosilec v dopisih (zlasti dne 5. 5. 2012) omejil pritožbo le na naslednje dokumente: Pravila Lovske družine Braslovče, površina lovišča in število članov, in ker je podatke o površini lovišča in številu članov že prejel, so predmet odločanja v tem pritožbenem postopku le še Pravila Lovske družine Braslovče (v nadaljevanju tudi: zahtevani dokument).
Ob navedenem procesnem izhodišču in glede na dejstvo, da organ o zadevi sploh ni meritorno odločil, je Pooblaščenec ugotavljal:
1. ali oziroma kateri deli zahtevanega dokumenta spadajo v področje izvrševanja javne službe in/ali javnih pooblastil in s tem povezano vprašanje, ali je organ glede zahtevanega dokumenta sploh zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja oziroma, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja po 1. in 4. členu ZDIJZ (poglavje 2),
2. ali oziroma glede katerih delov zahtevanega dokumenta so morebiti podane izjeme od dostopa do informacij javnega značaja po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (poglavje 3).
2. Vprašanje zavezanosti organa in izpolnjevanje kriterijev za obstoj informacij javnega značaja
1. Po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ je vsakomur omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Iz 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
2. Organ je pravna oseba zasebnega prava, saj gre za društvo, ki je ustanovljeno na podlagi zakona, ki ureja društva, zdaj Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 61/06, 58/09 in 39/11; v nadaljevanju ZDru). To jasno izhaja tudi iz prvega odstavka 65. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – Odl. in 17/08; v nadaljevanju ZDLov-1), uvodnih določb Pravil Lovske družine Braslovče ter razvida članic Lovske zveze Slovenije na spletni strani www.lovska-zveza.si. Vendar navedeno še ne pomeni, da organ ni zavezanec v smislu 1. člena ZDIJZ, saj med zavezance spadajo tudi izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil. Torej je tudi lovska družina (društvo), kot pravna oseba zasebnega prava lahko zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, če izvaja javno službo ali/in javno pooblastilo, in sicer v delu, ki se nanaša na izvajanje te dejavnosti.
3. ZDLov-1 v prvem odstavku 18. člena določa, da predstavljajo javno službo za področje divjadi s tem zakonom določene dejavnosti, ki se v javnem interesu izvajajo zaradi ohranitve in varstva divjadi in njihovega življenjskega okolja ter se zagotavljajo s sonaravnim upravljanjem in usmerjanjem razvoja medsebojnih odnosov populacij divjadi ter njihovega okolja. Iz tretjega odstavka 18. člena nadalje izhaja, da posamezne naloge v okviru dejavnosti javne službe, naštetih v 19. členu tega zakona, opravljajo lovske organizacije. Po 19. členu se kot javna služba s področja divjadi opravljajo naslednje naloge:
- priprava strokovnih podlag za ohranitev in varstvo divjadi ter njenega življenjskega okolja;
- ugotavljanje stanja in spremljanje razvoja populacij divjadi in njenega okolja ter njune medsebojne usklajenosti;
- načrtovanje in spremljanje upravljanja z divjadjo;
- evidentiranje in analiziranje podatkov o divjadi in njihovih habitatih ter vodenje evidenc o uplenjeni in poginuli divjadi;
- priprava strokovnih podlag za vzdrževanje in nego življenjskega okolja divjadi;
- strokovno usposabljanje ter naravovarstveno izobraževanje lovcev;
- zagotavljanje izvajanja operativnih aktivnosti ter ukrepov s področja ohranjanja in varstva ter usmerjanja razvoja populacij divjadi in njihovega življenjskega okolja;
- raziskovanje na področju divjadi in lovstva;
- ocenjevanje škod, ki jih povzročijo zavarovane vrste sesalcev in ptic.
V prvem odstavku 21. člena so še podrobneje naštete naslednje naloge s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, ki jih kot javno službo (»pod pogoji javne službe«) opravljajo upravljavci lovišč (t.j. lovske družine) in lovišč s posebnim namenom:
- izvajanje načrtovanih ukrepov za varstvo divjadi in življenjskega okolja ter ukrepov za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad;
- izvajanje načrtovanega odvzema divjadi v skladu z načrti upravljanja z divjadjo ter izvajanje odstrela bolne ali poškodovane divjadi;
- sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled;
- vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi;
- zbiranje podatkov o divjadi in njenih odnosih z življenjskim okoljem po določeni metodologiji monitoringa;
- izvajanje načrtovanih ukrepov za preprečevanje škode od divjadi in na divjadi;
- ocenjevanje škod od divjadi in na divjadi;
- zagotavljanje povračila škod od divjadi lastnikom ali uporabnikom zemljišč;
- skrb za usposabljanje lovcev;
- komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo;
- izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba;
- sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom;
- izvajanje praktičnega dela lovskega izpita, kadar je to potrebno;
- izvajanje ukrepov za izboljšanje življenjskih razmer vseh vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave;
- poseganje v populacije prosto živečih vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja varstva zavarovanih vrst in na način lova, ki ga določa ta zakon.
Iz 22. čl. ZDLov-1 izhaja, da upravljavci v loviščih in loviščih s posebnim namenom kot javno pooblastilo izvajajo:
- sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled;
- izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba.
V 24. in 25. členu ZDLov-1 je še določeno, da z divjadjo v loviščih trajnostno gospodarijo lovske družine. Za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v posameznem lovišču se podeli koncesija in določi upravljavca na podlagi javnega razpisa. Pri tem kot koncedent nastopa Republika Slovenija, kot koncesionar pa posamezna lovska družina, za katero pa zakon ne predpisuje posebnih pogojev, razen glede organizacijskega statusa ter omejitev pri včlanjevanju novih članov (65. člen ZDLov-1). Pri upravljanju z divjadjo gre za podelitev (prenos) lovske pravice oziroma za razmerje med državo kot dajalcem koncesije (lovske pravice) in lovsko družino, kateri država podeli lovišče v upravljanje (lovsko pravico), ki je sicer po naravi stvari pridržana državi (tretji odstavek 1. člena ZDLov-1). Vlada RS je na podlagi ZDLov-1 izdala koncesijski akt – Uredbo o podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo (Uradni list RS, št. 100/08) ter z lovskimi družinami podpisala koncesijske pogodbe.
4. Iz vsebine zahtevanega dokumenta izhaja, da gre za interni akt organa (statut), sprejet dne 29. 3. 2008, ki obsega 25 strani oziroma 51 členov, in ki je bil sprejet na podlagi 4. in 9. člena Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 61/06) ter (deklaratorno in na splošno) v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu (Ur. l. RS, št. 16/04), ter med drugim podpisan s strani takratne starešine (predsednika) Dušana Urankarja. Dokument vsebuje podrobnejša pravila glede naslednjih vsebinskih sklopov: imena in sedeža organa, ciljev in namena, dejavnosti oziroma nalog, pogojev in načina včlanjevanja ter prenehanja članstva, pripravništva, častnih članov, neaktivnih članov, prenehanju članstva, pravic in dolžnosti članov, organov, funkcij, virih dohodkov, finančnega in materialnega poslovanja, postopka sprejemanja ali spreminjanja pravil in prenehanja organa.
Ko gre za izvajalce javnih služb ali nosilce javnih pooblastil (pa ti hkrati niso osebe javnega prava), je njihovo delovno področje opredeljeno z javno službo, ki jo opravljajo, informacije javnega značaja pa so vse tiste informacije, ki se nanašajo na opravljanje javne službe. Le tista informacija, ki je povezana z opravljanjem javnopravnih nalog, ima lahko lastnost informacije javnega značaja. Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnopravnih nalog. Izhajajoč iz opisane vsebine zahtevanega dokumenta Pooblaščenec ugotavlja, da organ ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v delu, ki se nanaša na obravnavana Pravila Lovske družine Braslovče. Informacija javnega značaja je lahko le informacija, ki se nanaša na opravljanje javnopravnih nalog iz 21. in 22. člena ZDLov-1. Zveza pa mora biti očitna (jasna), neposredna, konkretna in objektivna. Ti pogoji pa po mnenju Pooblaščenca niso izpolnjeni. Sprejetje in dejstvo obstoja Pravil Lovske družine Braslovče ne predstavljajo izvajanja javne službe in/ali javnih pooblastil po ZDLov-1, poleg tega pa tudi vsebina zahtevanega dokumenta (tj. podatki o splošni ureditvi delovanja organa) nima dovolj tesne zveze z dejavnostmi ali konkretnimi nalogami, ki po zakonu predstavljajo javno službo in/ali javna pooblastila. Gre za statut oziroma temeljni splošni akt, ki na splošen in abstrakten način ureja le izhodiščna pravila delovanja in organizacije organa, zlasti glede članstva, izvolitve ter poslovanja njegovih organov in finančnega poslovanja. Določbe v dokumentu torej ne urejajo oziroma se ne nanašajo na javnopravne naloge iz 21. in 22. člena ZDLov-1. Pretirano ekstenzivna razlaga zveze med izvajanjem javnopravnih nalog in internimi dokumenti organa ni dopustna, saj bi lahko, v nasprotju z namenom ZDIJZ, pretirano posegla v avtonomijo organa, kot zasebnopravne organizacije in s tem organizacije, ki ni dolžna celotnega delovanja razkrivati javnosti.
5. Pooblaščenec ugotavlja, da je izjema od zgoraj navedenega stališča podana glede naslednjih delov Pravil Lovske družine Braslovče:
- 1. do 12. točka ter 15. do 16. točka 6. člena, ki sicer v 19-ih točkah določa naloge organa,
- 1. stavek prvega odstavka 7. člena, ki določa omejitev pri sprejemu novih članov, pri čemer se ta omejitev navezuje na četrti odstavek 65. člen ZDLov-1 in
- 3. stavek drugega odstavka 7. člena, ki določa dodaten pogoj za vložitev prošnje za članstvo, pri čemer se ta pogoj navezuje na peti odstavek 65. člena ZDLov-1.
Naloge lovskih družin, ki po zakonu spadajo v področje javne službe in javnih pooblastil, so že opisane zgoraj v točki 3. Četrti in peti odstavek 65. člena ZDLov-1 še določata, da lovska družina, ki je koncesionar, lahko v svojem temeljnem aktu omeji sprejem novih članov, če lovna površina na enega člana ne dosega v nižinskem lovišču 50 ha, v sredogorskem lovišču 100 ha in v visokogorskem lovišču 150 ha. Ne glede na te omejitve, mora lovska družina sprejeti v članstvo kandidata, ki ima na področju lovišča prijavljeno kot osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali je lastnik vsaj 15 ha gozdnih ali kmetijskih zemljišč.
Glede na navedeno je med izvajanjem javne službe in navedenimi deli zahtevanega dokumenta podana očitna, neposredna, konkretna in objektivna zveza. V zahtevanem dokumentu naštete naloge oziroma dejavnosti organa so prav javnopravne naloge iz 21. in 22. člena ZDLov-1 ali pa naloge, ki so s temi zakonsko opredeljenimi nalogami vsaj tesno povezane, zaradi česar jih ni mogoče ločiti od prve skupine nalog. Sem ne spadajo le naloge iz 13. in 14. ter 17. do 19. točke 6. člena zahtevanega dokumenta, ker se nanašajo na organizacijo prireditev, sodelovanje z drugimi organizacijami in zagotavljanje pogojev za posebne dejavnosti, ki same po sebi niso del javne službe ali javnih pooblastil. Nadalje je treba ugotoviti, da je splošna omejitev in izjema od splošne omejitve sprejema novih članov po zakonu izrecno vezana na lovsko družino, ki je koncesionar, saj je zakonodajalec ocenil, da številčnost članstva lahko vpliva na učinkovito izvajanje javne službe. Ker se je organ odločil za omejevanje pri pristopu novih članov, je v skladu z zakonom to omejitev (in izjemo od dopustne omejitve) moral zapisati v Pravilih Lovske družine Braslovče. Zato štejemo, da gre za zapis pogojev za zakonito izvajanje javne službe.
Izhajajoč iz zgornjih ugotovitev je Pooblaščenec odobril dostop do zahtevanega dokumenta, vendar le v naslednjih delih: 1. do 12. točka ter 15. do 16. točka 6. člena; 1. stavek prvega odstavka 7. člena; 3. stavek drugega odstavka 7. člena. Ker prosilec ni upravičen do preostalih delov zahtevanega dokumenta, je glede teh delov njegovo zahtevo zavrnil.
3. Presoja izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja
ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena določa enajst izjem od dostopa do informacij javnega značaja. V primeru obstoja katere od izjem, mora organ prosilcu (v celoti ali delno) zavrniti dostop do zahtevanih informacij. Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preskusil, ali se v odobrenih delih zahtevanega dokumenta nahajajo podatki, ki bi utegnili predstavljati katero od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem je bilo v okviru vsebinskega preskusa ugotovljeno, da vsebina odobrenih dokumentov ne predstavlja nobene od izjem od prostega dostopa.
4. Sklepno
Skladno z navedbami v prejšnjih točkah je Pooblaščenec sam odločil o zahtevi prosilca in odločitev v izreku sprejel na podlagi drugega in tretjega odstavka 255. člena ZUP.
Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka