Prosilca - Geodetska uprava Republike Slovenije
+ -Številka: 090-178/2012/6
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:
Pooblaščenec je odločil, da se sklep o zavrženju, ki ga je izdal organ, odpravi in zadeva vrne v ponovno odločanje. Organ je namreč neupravičeno zavrgel zahtevo prosilca, ker naj bi bila njegova vloga nerazumljiva. Prosilec je sicer zaprosil za dokumente, ki naj bi bili podlaga za izvedbo določenih sprememb v zemljiškem katastru, Pooblaščenec pa je ugotovil, da njegova zahteva (več vlog) ni dosegala take stopnje nedoločnosti, da o njej ne bi bilo mogoče vsebinsko odločiti.
ODLOČBA:
Številka: 090-178/2012/6
Datum: 3. 9. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 251. člena v povezavi z 259. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilcev: ..., z dne 24. 7. 2012 zoper sklep št. 02112-999/2009-68, ki ga je dne 12. 7. 2012 izdal organ: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, OGU Velenje, Geodetska pisarna Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, v zadevi odločanja o dostopu do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilcev z dne 24. 7. 2012 se ugodi in sklep organa št. 02112-999/2009-68, z dne 12. 7. 2012 se odpravi. Organ mora najpozneje v 15 dneh od vročitve te odločbe v skladu z ZDIJZ vsebinsko odločiti o zahtevi prosilcev, ki izhaja iz vlog, z dne 28. 11. 2011, 25. 1. 2012, 21. 3. 2012, 22. 3. 2012 in 11. 7. 2012, in sicer tako, da zahtevi v celoti ali delno ugodi in jima posreduje zahtevane dokumente, ali da zahtevo v celoti ali delno zavrne, ali da zahtevo odstopi pristojnemu organu, ki domnevno razpolaga z zahtevanimi dokumenti.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilca sta dne 28. 11. 2011, 25. 1. 2012, 21. 3. 2012, 22. 3. 2012 in 11. 7. 2012 pri organu vložila več vlog, ki skupaj predstavljajo zahtevo po ZDIJZ za pridobitev kopije podlag (dokumentov) za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru, ki se tičejo (nekdaj) njunih parcel v k.o. ......
Organ je prosilcema posredoval določene dokumente, vrsto pojasnil in več pozivov za dopolnitev zahteve, saj naj bi bila ta po mnenju organa nerazumljiva in zaradi tega nepopolna (66. in 67. člen ZUP). Ker je organ menil, da prosilca zahteve nista ustrezno dopolnila (torej naj bi ostala zahteva, kljub zadnji vlogi, prejeti dne 11. 7. 2012, še vedno nerazumljiva), je dne 12. 7. 2012 izdal sklep št. 02112-999/2009-68, s katerim je zahtevo prosilcev zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.
Zoper zgornji sklep (v nadaljevanju izpodbijani sklep) sta prosilca dne 26. 7. 2012 vložila pritožbo, v kateri sta navedla, da sklep:
ne vsebuje vseh zakonsko predvidenih vsebin,
vsebuje napačen pravni pouk,
vsebuje neresnice npr. glede tega, da je organ prosilcema že posredoval določene dokumente (elaborat itd.),
ni izdan na pravi pravni podlagi in je nasploh v nasprotju z ZDIJZ in ZUP.
Pooblaščenec je prejel odstopljeno pritožbo dne 20. 8. 2012 in v pritožbenem postopku prosilca seznanil z odstopljeno dokumentacijo ter ju pozval, da pojasnita, kaj je predmet njune zahteve. Prosilca sta se do poziva opredelila dne 23. 8. 2012 (UZ št. 090-178/2012/4) in dne 24. 8. 2012.
Pritožba je utemeljena.
1. Opredelitev problematike odločanja v pritožbenem postopku
Pooblaščenec je v tem pritožbenem postopku presojal le vprašanje, ali je organ s sklepom upravičeno oziroma zakonito zavrgel zahtevo prosilcev, torej ali je ravnal v skladu z 67. členom ZUP in 19. členom ZDIJZ. Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, (1) ali je organ prosilca na ustrezen način pozval za dopolnitev in jima tudi nudil ustrezno pomoč po drugem odstavku 18. člena ZDIJZ, in (2) ali je zahteva prosilcev, kljub dopolnitvi vloge, resnično ostala nerazumljiva in zaradi tega lahko šteje kot nepopolna vloga.
Pooblaščenec se v nadaljevanju ukvarja z vprašanjem, ali zahteva prosilcev ustreza standardu razumljivosti ali določnosti, saj je bilo ugotovljeno:
da zahteva prosilcev vsebuje vse potrebne sestavine iz 66. člena ZUP in 17. člena ZDIJZ,
da je organ prosilca ne samo z enim, pač pa z več dopisi ustrezno pozval na dopolnitev zahteve ter jima tudi nudil ustrezno pomoč. Organ je očitno izkazal pripravljenost prosilcema pomagati ter jima posredoval več obširnih, strokovnih in jasnih pojasnil glede vodenja postopkov, izvedenih spremembah, pristojnostih, pojmih itd. Zato organu s čistega procesnega vidika 7. in 67. člena ZUP ter 18. člena ZDIJZ ni mogoče očitati kršitev. Organ je prosilcema tudi sporočil vse pravne podlage (navedbe predpisov), ki omogočajo izvajanje tekstovnih in grafičnih sprememb v zemljiškem katastru.
2. Razumljivost zahteve prosilcev
1. Kljub zgoraj navedenemu pa Pooblaščenec ocenjuje, da organ ni ravnal pravilno, ker je zahtevo prosilcev ocenil kot nerazumljivo.
Pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbah 17. člena ZDIJZ mora zahteva prosilca med drugim vsebovati opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti. Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Organ tudi ne sme zahtevati podatkov, kot so npr. opravilne številke dokumentov ali zadev, saj je to njegova interna šifra, ki zunanjim subjektom ni nujno znana. Tudi natančni datumi ali zaporedne številke niso nujno potrebni podatki, če prosilec okvirno navede dovolj omejeno časovno obdobje ali druge podatke za iskanje. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da uporabnik pogosto ne ve, koliko dokumentov določene vrste organ poseduje. Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta pri konkretnem organu. V primeru, da način hrambe dokumentov in razpoložljivi podatki organu omogočajo, da zahtevano informacijo najde, organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnega opisovanja oziroma podrobne identifikacije informacije oziroma dokumenta.
2. V konkretnem primeru so navedbe prosilcev v vlogah resnično dokaj nesistematične, nekonsistentne, nepovezane, nestrokovne ter nejasno in nerodno artikulirane, vendar je kljub temu (z določenim naporom) moč izluščiti, kateri domnevno obstoječi dokumenti so oziroma bi lahko bili predmet njune zahteve.
Prosilca sta osrednji zahtevek oblikovala na različne načine, npr. (prirejeni izvlečki) »podlage nepojasnjenih sprememb geodetskih opredelitev rabe zemljišč oziroma bonitete v katastru...«, »listine, ki so podlaga za začetek postopka za spremembo vrste dejanske rabe zemljišč v katastru«, »zakonsko predpisane listine, ki so potrebne za vpis spremembe vrste dejanske rabe zemljišč v katastru«, »listine, ki utemeljujejo spremembo zarisa mej in spremembo vrste rabe zemljišč«, »listine iz geodetskega postopka« in podobno. Prosilca sta v pritožbenem postopku dodatno pojasnila, da ju zanimajo elaborati (te omenjata tudi v svojih prejšnjih vlogah npr. z dne 9. 7. 2012) oziroma morebitne druge strokovne podlage za izvedbo vseh sprememb podatkov v zemljiškem katastru, ki se tičejo parcel .... (k.o. ....). S spremembami imata v mislih tekstovne in grafične spremembe, zlasti spremembe meja, spremembe bonitete in spremembe (vrste) rabe. Predmet zahteve niso predpisi, ki so bil podlaga za domnevno izvedene spremembe.
Ob upoštevanju besedila vseh vlog prosilcev (zahtev, pojasnil, urgenc, pozivov, odgovorov, pritožb itd.), zahteva prosilcev po ugotovitvah Pooblaščenca objektivno dosega primerno raven določnosti, saj so zahtevani dokumenti specificirani po naslednjih elementih:
prostor: zadevne parcele št. .... k.o. ....;
relevantni uradni postopki: spremembe podatkov v zemljiškem katastru iz pristojnosti organa, zlasti spremembe tistih kategorij »rabe«, ki se vpisujejo v kataster, bonitete in mej;
originator dokumentov: organ ali druga oseba (npr. geodetsko podjetje, drugi državni organi, stranke postopka, lastniki parcel);
relevantno obdobje domnevno izvedenih sprememb: po letu 2000;
vrsta in vsebina dokumentov: elaborati oziroma strokovne podlage ali drugi dokumenti (ne predpisi, pač pa konkretni upravni ali drugi akti, npr. odločbe, sklepi, zahteve ali vloge lastnikov parcel, pozivi, mnenja, soglasja), ki so bili podlaga za izvedbo sprememb.
Na podlagi takšne zahteve prosilcev organ - kot strokovna služba na področju vodenja podatkov o prostoru in nepremičninah ter na področju zagotavljanja storitev, povezanih z evidentiranjem sprememb v prostoru in na nepremičninah - nedvomno lahko ugotovi, ali s takimi dokumenti sploh razpolaga in jih, če ti obstajajo, tudi identificira ter odloči o njihovem posredovanju prosilcema.
3. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je organ prosilca sicer upravičeno pozval k dopolnitvi zahteve, vendar je bila ta z vlogo, z dne 11. 7. 2012 (sicer datirana 9. 7. 2012) pravočasno in tudi vsebinsko ustrezno dopolnjena. Zato bi moral organ zahtevo prosilcev vsebinsko obravnavati po določbah ZDIJZ, torej o zahtevi meritorno odločiti. Zavrženje zahteve prosilcev s sklicevanjem na drugi odstavek 67. člena ZUP tako ni bilo utemeljeno.
3. Ravnanje organa v ponovnem postopku
Vrnitev zadeve v ponovno odločanje Pooblaščenec utemeljuje z razlogi ekonomičnosti ter dejstvom, da po naravi stvari meritorna odločitev drugostopenjskega organa v konkretnem primeru ni mogoča, saj gre le za odločanje o pritožbi zoper procesni sklep.
Skladno z navedbami v prejšnji točki, bo moral organ v ponovnem postopku:
1. najprej ugotoviti, ali in katere spremembe podatkov v zemljiškem katastru so bile izvedene;
2. če so bile spremembe izvedene, poiskati dokumente, ki odgovarjajo zahtevi prosilcev in o njih odločiti, kar pomeni, da se prosilcema posreduje kopije, ki jih v prvotnem postopku še nista prejela (o prejemu mora obstajati zanesljiv dokaz) ali dostop zavrniti z odločbo;
3. če spremembe niso bile izvedene, ali če relevantni dokumenti ne obstajajo, zahtevo prosilcev zavrniti z odločbo ali ravnati po 20. členu ZDIJZ (odstop pristojnemu organu).
4. Druge zatrjevane procesne kršitve
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v pravnem pouku prosilca napotil na nepristojen pritožbeni organ in ga tudi neupravičeno pozval k plačilu upravne takse za pritožbo. Vendar ta napaka v konkretnem primeru ni v ničemer vplivala na pravice prosilcev, saj je pritožbo v razumnem roku prejel v reševanje Pooblaščenec, kot pristojni organ, hkrati pa prosilca nista poravnala določenega zneska za upravno takso in jima tega tudi ni potrebno storiti, saj sta pritožba in drugostopenjska odločba oproščeni plačila upravne takse v skladu z Zakonom o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.; ZUT).
5. Sklepno
Skladno z navedbami v prejšnjih točkah je Pooblaščenec izpodbijani sklep odpravil in vrnil zadevo v ponovno odločanje na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, ker je zaradi nepopolno ugotovljenih zatrjevanih dejstev v zahtevi prosilcev prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka. Na podlagi 259. člena ZUP je Pooblaščenec o pritožbi zoper izpodbijani sklep odločal smiselno na podlagi določb ZUP, ki veljajo za odločanje o pritožbi zoper odločbo. V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu z 28. členom ZUT oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo pritožba ali upravni spor nista dovoljena.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka