Prosilka - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 090-173/2012/4
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:
Prosilka se je pritožila zoper sklep, s katerim je organ njeno zahtevo kot nepopolno zavrgel. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilka tudi po pozivu organa ni ustrezno dopolnila svoje zahteve, na način, da bi bilo iz njene zahteve mogoče ugotoviti, s katerimi dokumenti se želi seznaniti, zato je pritožbo zoper sklep v celoti zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-173/2012/4
Datum: 4. 10. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju: prosilka), z dne 30.08.2012, zoper sklep Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Služba za lokalno samoupravo, Ambrožev trg 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-43/2012-8 z dne 20.07.2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je z dopisom z dne 3. 7. 2012 na podlagi ZDIJZ organ prosila za:
- posredovanje pisne dokumentacije v zvezi s kulturnimi domovi, ki so na območju četrtne skupnosti Polje,
- kdo skrbi za urejenost okolice in vzdrževanje teh domov,
- kakšne aktivnosti se dogajajo v teh domovih in
- celoten finančni razrez za vzdrževanje teh domov.
Organ je z dopisom št. 090-43/2012-2 z dne 4. 7. 2012 prosilko pozval, da v 5 dneh svojo zahtevo dopolni s točno navedbo objektov, glede katerih želi prejeti informacije. Pojasnil ji je, da termin kulturni dom ni uradni naziv. Na splošno ji je pojasnil, da za okolico objektov (funkcionalno zemljišče), ki so v lasti Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: MOL), skrbi MOL. Nadalje je organ prosilki pojasnil, da sta njeni vprašanji pod 2. in 3. alinejo splošne narave in naj natančneje navede, katere dokumente želi prejeti, ter, da dokument »celoten finančni razrez za vzdrževanje teh domov« kot tak ne obstaja in da naj svojo zahtevo tudi v tem delu konkretizira tako, da navede, katere dokumente želi prejeti.
Prosilka je na poziv odgovorila z dopisom z dne 10. 7. 2012, v katerem je navedla, da svoje zahteve ne misli dopolnjevati ali pojasnjevati, ker je po njenem mnenju dovolj jasna in nedvoumna.
Organ je zahtevo prosilke z dne 3. 7. 2012 zavrgel z izpodbijanim sklepom št. 090-43/2012-8 z dne 20. 7. 2012. Organ je v obrazložitvi navedel, da iz zahteve prosilke ni mogel ugotoviti, s katero informacijo se prosilka želi seznaniti, in da prosilka, kljub pozivu na dopolnitev, svoje zahteve ni dopolnila v postavljenem roku, zato je zahtevo prosilke, sklicujoč se na 3. odst. 18. člena in 19. člen ZDIJZ, zavrgel.
Pooblaščenec je dne 14. 8. 2012 od organa prejel pritožbo prosilke, v kateri je ta navedla le, da vlaga pritožbo zoper sklep organa št. 090-43/2012/8 z dne 20. 7. 2012. Pooblaščenec je z dopisom št. 090-173/2012/2 z dne 14. 8. 2012 prosilko pozval, da pritožbo v 7 dneh dopolni tako, da konkretno opredeli, iz katerih razlogov se pritožuje. Prosilka je na poziv odgovorila z dopisom z dne 30. 8. 2012, v katerem je navedla, da še vedno meni, da je bila njena zahteva z dne 3. 7. 2012 povsem korektno in razumevajoče (sic) zapisana. V dopolnitvi pritožbe je prosilka predvidevala, da ima organ 3 kulturne domove, ki jih krajani različno poimenujejo (kot primer je navedla Zadružni dom Zadobrova, Dom krajanov Zalog in Vaški dom Podgrad), ter navedla, da morda obstaja še kakšen kulturni dom, za katerega ne ve, in je zato želela pridobiti uradne informacije. Nadalje je prosilka predvidevala, da domove vzdržujejo službe ali podjetja, ki so bila izbrana na javnem razpisu na podlagi Zakona o javnem naročanju, in da so domove v lasti MOL oddali v najem ali uporabo določenim pravnim ali fizičnim subjektom na podlagi javnih razpisov in gre torej za javne in dostopne informacije. Prosilka je zatrjevala, da MOL za vzdrževanje kulturnih domov iz proračuna nameni določena sredstva za plačilo tekočih stroškov (elektrika, voda, plin, varovanje, vzdrževanje in čiščenje) in gre za sredstva davkoplačevalcev. Prosilka je navedla, da je sprenevedanje organa, da ne razume njenih vprašanj popolnoma nerazumno dejanje, ki je posledica dejstva, da ji organ podatkov ne želi dati. Menila je, da je do podatkov upravičena, da bi ji jih moral organ posredovati in Pooblaščenca prosila, da njeno pritožbo reši pozitivno in organ pozove, da ji zagotovi želene podatke.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.
Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da v okviru predmetnega pritožbenega postopka ni pristojen za vsebinsko presojanje, katere informacije javnega značaja bi morebiti moral organ prosilki posredovati, ampak presoja le, ali je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilke z dne 3. 7. 2012 kot nepopolno zavrgel, oziroma presoja, ali zahteva prosilke z dne 3. 7. 2012 res ni izpolnjevala procesnih predpostavk za njeno obravnavanje.
V skladu s 1. in 2. odst. 17. člena ZDIJZ mora zahteva za dostop do informacij javnega značaja vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca, prosilec pa mora opredeliti tudi:
1. informacijo, s katero se želi seznaniti,
2. na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Določbe 18. člena ZDIJZ določajo, da mora organ, če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, pozvati prosilca, da jo v roku, ki ga določi organ, dopolni, pri čemer rok ne sme biti krajši od 3 delovnih dni, uradna oseba, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja, pa je dolžna prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve. Če prosilec zahteve ne dopolni v roku ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more obravnavati, organ v skladu z 19. členom tega zakona zahtevo s sklepom zavrže.
Ne glede na to, da je izpodbijani sklep procesne narave, se je postopek z zahtevo prosilke z izdajo izpodbijanega sklepa zaključil in organ je dejansko vsebinsko odločil, da iz zahteve prosilke ni mogoče definirati dokumentov, glede katerih posameznica zahteva seznanitev. Zato mora tudi Pooblaščenec ob preizkusu ustreznosti procesnega dejanja organa (izdaje izpodbijanega sklepa), vsebinsko presoditi, ali je bila zahteva prosilke res postavljena tako, da iz nje nikakor ni bilo mogoče ugotoviti, s katerimi dokumenti se prosilka želi seznaniti.
Pooblaščenec pritrjuje ugotovitvam organa, da »kulturni dom« ni termin, ki bi jasno določal bodisi zgradbe bodisi pravne entitete. Pravzaprav ne določa ničesar – »kulturni dom« ni definiran niti v veljavni zakonodaji, niti v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Kulturni dom je lahko kvečjemu fantazijsko ime, ki si ga prostovoljno izberejo različne pravne entitete (na primer družbe, samostojni podjetniki posamezniki, (javni) zavodi, društva) ali celo različne oblike civilnih združenj in fizične osebe. Z izbiro imena »kulturni dom« (verjetno) želijo na trgu in v širši javnosti vzbuditi občutek, da delujejo na kulturnem področju ali »nudijo zavetje« kulturnemu ustvarjanju ali udejstvovanju. Zato bi se zahteva prosilke lahko nanašala bodisi na dokumente, ki se nanašajo na entitete z besedno zvezo »kulturni dom« v fantazijskem imenu, bodisi na stavbe, ki imajo nad vhodom tablo »kulturni dom«, bodisi na entitete ali druge subjekte, ki zgolj dejansko delujejo na področju kulture. Organ je tako ravnal pravilno, ko je prosilko pozval, naj zahtevo dopolni tako, da bo jasno, kaj je imela v mislih z navedbo besedne zveze »kulturni dom«.
Pooblaščenec se je z vpogledom v dopis organa št. 090-43/2012-2 z dne 4. 7. 2012 prepričal, da je organ prosilki nudil ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve (organ je prosilki pojasnil, da iz njene zahteve ni mogoče ugotoviti, do katerih informacij želi dostopati, ker pojem »kulturni dom« ni dovolj določen oziroma uradno ne pomeni nič, in ji je pojasnil, da naj pritožbo dopolni tako, da navede, katere dokumente želi pridobiti v zvezi s katerimi objekti). Organ je prosilki postavil ustrezen rok za dopolnitev pritožbe (daljši od 3 dni).
Ker prosilka svoje zahteve ni dopolnila v postavljenem roku (v roku se je sicer odzvala na poziv, vendar je izrecno navedla, da zahteve ne bo dopolnila), je organ ravnal pravilno, ko je v skladu z 19. členom ZDIJZ njeno zahtevo zavrgel. Navedbe prosilke v dopolnitvi pritožbe, s katerimi je prosilka pravzaprav vsebinsko nekoliko dopolnila svojo zahtevo z dne 3. 7. 2012 (navedba, da je imela v mislih predvsem Zadružni dom Zadobrova, Dom krajanov Zalog in Vaški dom Podgrad oziroma entitete, ki so bile uspešne na javnih razpisih MOL s kulturnega področja, oziroma objekte, glede katerih MOL dejansko plačuje stroške vzdrževanja), so za predmetni pritožbeni postopek povsem irelevantne, saj se nanašajo na dopolnitev same zahteve z dne 3. 7. 2012 in ne predstavljajo argumentov, razlogov ali dokazov, da je organ z njeno zahtevo z dne 3. 7. 2012 in njenim dopisom z dne 10. 7. 2012 ravnal procesno neustrezno.
Upoštevaje zgornje argumente ter na podlagi dokumentov, ki se nahajajo v upravnem spisu št. 090-173/2012, je Pooblaščenec zaključil, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilke z dne 3. 7. 2012 zavrgel kot nepopolno, zato je pritožbo prosilke, na podlagi 1. odst. 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka