Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-170/2012/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval podatke o tem, kolikšne stroške je imelo Okrožno sodišče v Ljubljani v celoti s preiskavo oz. s sojenjem v konkretno opredeljeni zadevi. Organ je zahtevo zavrnil zaradi izjeme varstva kazenskega postopka ter iz razloga neobstoja zahtevanih informacij, saj noben predpis ne nalaga niti dejansko ne vodi posebne evidence o stroških. Pooblaščenec je ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi informacijami, poleg tega pa je organ pravilno obravnaval zahtevo prosilca za posredovanje skupnega zneska vseh stroškov konkretnega kazenskega postopka in tako niso utemeljene navedbe prosilca, da bi mu moral organ posredovati vsaj podatke o stroških za izvedence in priče, ker s temi podatki nedvomno razpolaga. Zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-170/2012/4
Datum: 7. 9. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 25. 7. 2012, zoper odločbo št. Su 1-9/2012-29, z dne 16. 07. 2012, izdalo Okrožno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 2. 7. 2012 pri organu vložil zahtevo za podatke o tem, kolikšne stroške je Okrožno sodišče v Ljubljani v celoti imelo s preiskavo oz. sojenjem obdolženemu oziroma obtoženemu …….., nekdanjemu direktorju HKS Sicure, predsednik Zadruge S z.b.o. Prosilec ob tem med drugim navaja, da želi pridobiti natančen izračun vseh stroškov, ki jih je Okrožno sodišče imelo v tej zadevi oziroma z njimi obremenilo državni proračun. Pri tem prosilec navaja, da ima v mislih stroške sodne preiskave, ki se je vodila pod opr. št. Kpr 4472004 in stroške sojenja, ki se je vodilo pod opr. št. II K 31985/2010 (II K 202/2008). V celoten znesek naj bodo prišteti materialni stroški (vključno s poštninami), stroški sodnikov in strokovnih sodelavcev, stroški obravnav, stroški hrambe dokumentacije, stroški za izvedence in zaslišanja prič, stroški obdolženca oziroma obtoženca, financirani iz sredstev BPP, ipd. Prosilec želi posredovanje zahtevanih podatkov na elektronski naslov.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. Su 1-9/2012-29 z dne 16. 7. 2012 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Ob tem se je organ skliceval na izjemo varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, pri čemer je ugotovil, da v konkretnem primeru kazenski postopek še ni pravnomočno zaključen, zato razkritje zahtevanih informacij lahko škoduje izvedbi tega postopka. Organ ob tem še dodaja, da s podatki o celotnih stroških posameznega sodnega postopka ne razpolaga, saj mu tega ne nalaga noben predpis niti se ne vodi posebne evidence. Obenem je nemogoče določiti vse stroške posameznega postopka, kot zahteva prosilec, saj izračuna stroškov sodnika in ostalih zaposlenih ter stroškov obravnav in hramben dokumentacije v posamezni konkretni zadevi sodišče nima.
Zoper izpodbijano odločno je prosilec pri organu dne 26. 7. 2012 vložil pritožbo. Ponovno navaja dejstva, ki jih je navedel že v zahtevi, obenem pa še dodaja, da je sodišče državna inštitucija, ki deluje v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi. Ker sodi med večje proračunske porabnike, bi prosilec pričakoval, da bodo vse izvedene aktivnosti evidentirane in stroškovno ovrednotene, pri čemer bi moral biti zabeležen vsak strošek, ki se pri izvajanju nalog sodišča pojavi. Če z ničemer drugim, naslovno sodišče razpolaga vsaj s:
- Podatkom o izplačilih v korist sodnih izvedencev, ki so v konkretni zadevi po odredbi sodnika izdelovali izvedenska mnenja,
- podatkom o povračilih stroškov in nadomestilih zaslišanih prič,
- podatkom o odobrenih sredstvih iz naslova BPP za obdolženca/obtoženca v tej kazenski zadevi.
Za naštete izdatke je pristojni sodnik moral dati dovoljenje oziroma nalog računovodstvu za izplačilo v breme proračuna RS. Prosilec ob tem meni, da odgovor uradne osebe ne odraža dejanskega stanja in da gre pri izpodbijani odločbi za izmikanje posredovanja informacij ali pa za prikrivanje pomanjkljive evidence sodišča. Prosilec ob tem navaja, da upravičeno dvomi, da sodišče ravna po domače in deluje brez vsakršnih evidenc in stroškovnikov. Prosilec še dodaja, da v kolikor sodišče res ne razpolaga z zahtevanimi informacijami (četudi bi moralo), pa bi moralo njegovo zahtevo odstopiti organu, ki je pristojen za njeno reševanje in prosilca o tem obvestiti. Prosilec se tudi ne strinja z navedbami organa v delu, ki se nanašajo na zatrjevano izjemo varstva kazenskega postopka. Organ namreč ni utemeljil, s čim bi pridobitev finančnega vidika kazenskega postopka škodovalo izvedbi tega postopka. Prosilec se pritožuje zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in navaja, da se izpodbijane odločbe zaradi neobrazloženosti in neutemeljenosti ne da preizkusiti, obrazložitev odločbe pa je sama s seboj v nasprotju in so tako podane bistvene kršitve pravil postopka.
Organ je pritožbo prosilca dne 3. 8. 2012, z dopisom št. Su ZDIJZ 1-9/212 z dne 30. 7. 2012, odstopil v reševanje Pooblaščencu. Navaja, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.
Pooblaščenec je organ dne 6. 8. 2012, z dopisom št. 090-170/2012-2, pozval na predložitev dokumentov, ki so bili predmet zahteve prosilca, in sicer dokumenta, iz katerega izhaja, kolikšne stroške je imel organ v celoti s preiskavo in sojenjem obdolženemu oziroma obtoženemu v zadevah pod opr. št. Kpr 4472004 in pod opr. št. II K 31985/2010 (II K 202/2008).
Na poziv Pooblaščenca je organ odgovoril dne 16. 8. 2012, z dopisom št. Su ZDIJZ 1-9/2012 z dne 9. 8. 2012. Navaja, da z dokumentom, ki bi izkazoval vse stroške postopka, ki zanima prosilca, ne razpolaga, saj organ ne vodi posebnih evidenc glede stroškov posameznih postopkov, iz katerih bi bili razvidni podatki o stroških zaposlenih, materialni stroški, stroški hrambe in stroški obravnav, ki se nanašajo na posamezen postopek. Vodenja tovrstnih evidenc tudi ne zahteva veljavna zakonodaja. V skladu z Zakonom o sodiščih se obseg finančnih sredstev za plače sodnikov in sodnega osebja ter stroške poslovanja sodišč v okviru državnega proračuna Republike Slovenije na podlagi finančnih načrtov posameznih sodišč zagotavlja pri proračunskem uporabniku Vrhovnem sodišče RS. Stroški, ki se v posameznem postopku izplačajo iz sredstev za delo sodišča, se evidentirajo v popisu stroškov kot to določa Sodni red. Ko bo postopek pravnomočno zaključen, bo mogoče ugotoviti stroške, ki so se v konkretnem primeru izplačali iz sredstev za delo sodišča (npr. stroški prič), nikakor pa ne stroškov zaposlenih, materialnih stroškov, stroškov hrambe dokumentacije in stroškov obravnav.
Pritožba ni utemeljena.
V izpodbijani odločbi je organ svojo odločitev oprl na dejstvo, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, obenem pa je navajal tudi, da bi razkritje zahtevanih informacij škodovalo izvedbi konkretnega kazenskega postopka. Ker v skladu s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo informacija, s katero organ v času odločanja o zahtevi prosilca že razpolaga, se je Pooblaščenec v pritožbenem postopku primarno ukvarjal z vprašanjem, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga. Ob tem Pooblaščenec ugotavlja, da iz zahteve prosilca z dne 2. 7. 2012 izhaja, da je prosilec zahteval informacijo o celotnem strošku, ki ga je imel organ v zvezi z vodenjem konkretnega kazenskega postopka. Prosilec namreč v zahtevi jasno navaja, naj bodo v posredovani znesek »prišteti materialni stroški (vključno s poštninami), stroški sodnikov in strokovnih sodelavcev, stroški obravnav, stroški hrambe dokumentacije, stroški za izvedence in zaslišanja prič, stroški obdolženca oziroma obtoženca, financirani iz sredstev BPP, ipd«. V zvezi s tem Pooblaščenec tudi ugotavlja, da je organ pravilno obravnaval zahtevo prosilca za posredovanje skupnega zneska vseh stroškov konkretnega kazenskega postopka in da so neutemeljene pritožbene navedbe prosilca, da bi mu organ moral posredovati vsaj podatke o stroških za izvedence in priče, ker s temi podatki nedvomno razpolaga. Kot že povedano, je prosilec zahteval podatke o skupnem strošku (in ne podatkov o posameznih stroških iz konkretnega postopka), niti organ na prvi stopnji niti Pooblaščenec kot pritožbeni organ pa nimata pristojnosti, da odločata izven zahteve prosilca. Organ tako ni imel podlage, da bi prosilcu posredoval delne informacije, ker jih prosilec ni zahteval. Prosilec svojega zahtevka vsebinsko ne more razširiti niti v pritožbenem postopku, v kolikor želi od organa druge podatke oz. del podatkov, lahko pri njem vloži novo zahtevo, ki jo bo organ obravnaval v novem postopku po ZDIJZ. Pooblaščenec je ob tem tudi sledil navedbi organa, da konkretni postopek še ni pravnomočno zaključen, kar pomeni, da (lahko) stroški v postopku še nastajajo, zato prosilcu tudi ne more posredovati podatka o tem, kolikšen je bil celoten strošek izvedenega postopka. V kolikor pa prosilec želi stroške po posameznih kategorijah in le v obsegu, v katerem so do sedaj nastali, pa mora to v (novovloženi) zahtevi izrecno navesti.
Pooblaščenec je ob tem tudi ugotovil, da nima razloga, da bi dvomil v ugotovitve organa prve stopnje, da s celotnimi stroški postopkov pod opr. št. Kpr 4472004 in pod opr. št. II K 31985/2010 (II K 202/2008) organ tudi po naravi stvari ne razpolaga in ne more razpolagati. Organ namreč v veljavni zakonodaji nima obveznosti, da bi vodil skupen celotni znesek stroškov posameznega kazenskega postopka (vključno s preiskavo), ki bi vključeval materialne stroške (vključno s poštninami), stroške sodnikov in strokovnih sodelavcev, stroške obravnav, stroške hrambe dokumentacije, stroške za izvedence in zaslišanja prič, stroške obdolženca oziroma obtoženca, financirane iz sredstev BPP, kot to zahteva prosilec. Po oceni Pooblaščenca je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri organu celovito in popolno ugotovila dejansko stanje, kršitve postopka, ki jih navaja prosilec, pa niso podane. Tudi sicer prosilec ne navaja nobenih konkretnih dejstev, iz katerih bi izhajalo, da organ z zahtevanimi podatki razpolaga, vendar mu jih ne želi posredovati, navaja zgolj, da bi z zahtevanimi informacijami organ (po njegovi oceni) moral razpolagati. Po pregledu temeljnih pravnih podlag, ki urejajo delovanje organa (npr. Zakon o sodiščih, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o javnih financah, itd.) Pooblaščencu ni znana pravna podlaga, da bi organ podatke, ki jih zahteva prosilec, sploh moral voditi na način, kot jih zahteva prosilec. Pooblaščenec je v tem delu v celoti sledil navedbam organa, da je razpolaganje s finančnimi sredstvi organa vezano na vsakokratno sprejet državni proračun, v okviru katerega ima vsak proračunski uporabnik (tudi organ v okviru Vrhovnega sodišča RS) predvidena sredstva za določen namen oz. za delovanje na določenem področju. Poslovanje organa s finančnimi sredstvi tako ni pravno nevezano, kot zatrjuje prosilec, ampak gre preprosto za to, da državni proračun (in proračun organa) ni sestavljen tako, da bi omogočal analizo in pridobitev podatkov na način, kot jih zahteva prosilec.
Organ je ob tem postopal pravilno, ker zahteve prosilca ni odstopil drugemu organu, saj iz narave zahtevanih podatkov jasno izhaja, da če z njimi ne razpolaga sodišče, ki konkreten kazenski postopek vodi, tudi noben drug organ ne bi mogel. Podatki o finančnem poslovanju sodišča v zvezi z izvedbo konkretnega postopka namreč nedvomno izhajajo iz njegovega delovnega področja in torej ni nobenega drugega organa, ki bi bil pristojen za obravnavo zahteve prosilca in ki bi mu organ lahko odstopil zahtevo v vsebinsko obravnavo.
Pooblaščenec na podlagi ugotovitev v pritožbenem postopku tako ne more slediti navedbam prosilca, da odgovor uradne osebe ne odraža dejanskega stanja in da gre pri izpodbijani odločbi za izmikanje posredovanja informacij ali pa za prikrivanje pomanjkljive evidence sodišča. Ker zahtevane informacije ne obstajajo, pritožba prosilca ni utemeljena. Ob tem Pooblaščenec še pojasnjuje, da organ za potrebe prosilca tudi ni dolžan ustvariti informacije, s katero v času, ko je vložena zahteva, ne razpolaga. Organi, zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari dokumente, ki so predmet zahteve prosilca.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevana informacija ne obstaja, se mu v pritožbenem postopku ni bilo treba spuščati v presojo obstoja izjem in v vprašanje, ali bi posredovanje zahtevane informacije lahko predstavljalo izjemo iz 6. tč. prvega odstavka 6.čl. ZDIJZ. Pooblaščenec je posledično, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo; ZUT), oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su ZDIJZ 1-9/2012-29 z dne 16. 7. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su ZDIJZ 1-9/2012-29 z dne 16. 7. 2012.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka