dekorativna slika

Prosilec - Elektroinštitut Milan Vidmar

+ -
Datum: 13.08.2012
Številka: 090-174/2012/1
Kategorije: Ali je organ zavezanec
POVZETEK:
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilca, ki je na inštitut naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval fotokopije dokumentacije z vsemi protokoli o laboratorijskih testiranjih, ki jih je opravil Inštitut v svojem visokonapetostnem laboratoriju za vse tipe strelovodnega sistema Prevectron. Pooblaščenec je po opravljenih poizvedbah ugotovil, da inštitut ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, saj ni pravna oseba javnega prava niti ne izvaja javne službe oziroma mu ni podeljeno javno pooblastilo.


ODLOČBA:

Številka: 090-174/2012/1
Datum: 14. 8. 2012

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar  izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper ravnanje Elektroinštituta Milan Vidmar, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju Inštitut), v zadevi molka organa glede dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca zoper molk Elektroinštituta Milan Vidmar se kot neutemeljena zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.




O b r a z l o ž i t e v:


Prosilec je dne 16. 5. 2012 na Inštitut naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval fotokopije dokumentacije z vsemi protokoli o laboratorijskih testiranjih, ki jih je opravil Inštitut v svojem visokonapetostnem laboratoriju za vse tipe strelovodnega sistema Prevectron.

Pooblaščenec je dne 18. 6. 2012 od prosilca prejel pritožbo zoper molk Inštituta. Iz pritožbe prosilca izhaja, da s strani Inštituta v 20 delovnih dneh ni prejel nobenega odgovora na svojo zahtevo.

Pooblaščenec je Inštitut dne 19. 6. 2012 z dopisom št. 0900-197/2012/2 pozval, naj mu posreduje informacije o pravni podlagi, na podlagi katerega je ustanovljen in deluje, informacijo o tem, ali v kakšnem okviru svoje dejavnosti opravlja javno službo, ima podeljeno javno pooblastilo ali opravlja druge javnopravne naloge in informacijo o tem, ali se v katerem delu financira iz javnih sredstev.

Pooblaščenec je odgovor Inštituta prejel dne 20. 6. 2012, v zvezi z vsebino prejetega odgovora pa dne 4. 7. 2012 in dne 18. 7. 2012 opravil nadaljnje poizvedbe pri Inštitutu.

Pooblaščenec je v tej zadevi dne 27. 7. 2012 opravil tudi poizvedbe pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju ARRS) in dne 30. 7. 2012 pri Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direktoratu za energijo.

Pritožba ni utemeljena.

Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.

Z vpogledom v Statut Zavoda Elektroinštituta Milan Vidmar (v nadaljevanju Statut), objavljenega na spletnih straneh AJPES, je Pooblaščenec ugotovil, da je Inštitut raziskovalni zavod, ki opravlja znanstveno raziskovalno in razvojno delo ter strokovne in druge naloge na področju elektrogospodarstva, elektroindustrije in splošnega energetskega gospodarstva. Proučuje načrtovanje in delovanje elektroenergetskega sistema ter razvija ustrezne raziskovalne metode (1. člen Statuta).

Gre za zavod zasebnega prava, ki je ustanovljen v skladu z Zakonom o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/1991, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZ). Inštitut ni javni zavod niti ni druga oseba javnega prava. Na podlagi navedenega je potrebno izpostaviti, da bi Inštitut lahko bil zavezanec po ZDIJZ le, če bi izvajal javno službo, imel podeljeno javno pooblastilo oz. bi opravljal kakšno od oblastnih funkcij.

Po opravljenih poizvedbah neposredno pri Inštitutu, je Pooblaščenec s strani Inštituta prejel pisno pojasnilo, da Inštitut v okviru svoje dejavnosti ne opravlja javne službe, nima podeljenega javnega pooblastila na podlagi zakona niti ne opravlja druge javnopravne naloge. V nobenem delu svojega poslovanja se ne financira iz javnih sredstev.

Pooblaščenec je nadalje ugotovil, da je, v še vedno (na spletu) objavljenem Katalogu organov zavezancev po ZDIJZ, ki ga je sicer že dne 18. 11. 2004 objavilo takrat pristojno Ministrstvo za informacijsko družbo, Inštitut naveden kot organ zavezanec, in sicer kot izvajalec javnih služb s področja raziskovalne dejavnosti. V zvezi s tem je Pooblaščenec najprej opravil poizvedbo pri Inštitutu, pri čemer mu je bilo s strani direktorja Inštituta ponovno zagotovljeno, da Inštitut trenutno ne opravlja javne službe s področja raziskovalne dejavnosti in je tudi v preteklosti ni opravljal. Glede tega je Pooblaščenec dne 27. 7. 2012 opravil poizvedbe še pri ARRS, ki je Pooblaščencu istega dne pisno potrdila, da Inštitut v evidencah ARRS ni opredeljen kot koncesionar za opravljanje raziskovalne dejavnosti in tudi v preteklosti ni opravljal dejavnosti na podlagi koncesije za opravljanje raziskovalne dejavnosti.

Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da je bilo Inštitutu s strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo podeljeno pooblastilo za opravljanje strokovnih pregledov na področju električne energije na podlagi 108. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 27/07-UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju EZ). Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotavljal, ali ima to pooblastilo naravo javnega pooblastila, pri čemer je po prejemu pojasnil s strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor Pooblaščenec presodil, da to pooblastilo nima narave javnega pooblastila, predvsem iz naslednjih razlogov:
- na podlagi 108. člena EZ in na tej podlagi izdanega Sklepa o določitvi pogojev za pridobitev pooblastila za opravljanje strokovnih pregledov na področju električne energije št. 311-29/2004 z dne 3. 11. 2004 (v nadaljevanju Sklep), je potrebno pooblastilo razumeti v pomenu »priznane usposobljenosti« za izvajanje tovrstnih pregledov,
- opravljanje strokovnih pregledov v nobeni določbi EZ ni predpisano kot obvezno, prav tako nobena določba ne zahteva od investitorja, da mora tovrstni strokovni pregled naročiti,
- postopek pridobitve pooblastila je predpisan le posredno, in sicer v 3. členu Sklepa.

Na podlagi pregleda relevantnih pravnih podlag ter na podlagi poizvedb, opravljenih pri ARRS, Ministrstvu za infrastrukturo in prostor ter pri Inštitutu samem, Pooblaščenec zaključuje, da Inštitut ni nosilec javnega pooblastila niti izvajalec javne službe, saj nanj na nobeni zakonski podlagi ni bilo preneseno izvajanje posameznih javnih funkcij oziroma funkcij, ki so originarno v pristojnosti države ali lokalnih skupnosti.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da Inštitut ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, se tudi ni spuščal v ugotavljanje dejanskega stanja (t.j. ugotavljanje (ne)obstoja zahtevanih dokumentov) in presojo drugih procesnih ali materialnopravnih vprašanj, ki so sicer pomembna za odločitev o dostopu do informacij javnega značaja. Pri odločanju o tej pritožbi je namreč primarnega pomena vprašanje, ali je Inštitut sploh zavezanec po ZDIJZ.

Molk organa se v skladu s 4. odstavkom 222. člena ZUP šteje kot odločba, s katero je zahteva prosilca zavrnjena. Pooblaščenec je na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP sam odločil o zahtevi prosilca in na podlagi razlogov, ki so razvidni iz obrazložitve predmetne  odločbe, pritožbo prosilca v celoti zavrnil, iz česar izhaja, da pritožba zaradi molka ni utemeljena.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.



Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


    
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka