Prosilec - Srednja upravno administrativna šola Ljubljana
+ -Številka: 090-55/2012/11
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Avtorsko delo
POVZETEK:
Prosilec je zahteval več informacij v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. Organ je sprva s sklepom zavrgel zahtevo prosilca, češ da zahtevane informacije ne sodijo v njegovo delovno področje, po odloči Pooblaščenca, s katerim mu je bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje, pa je zavrnil zahtevo prosilca zaradi avtorskih pravic tretjih in ker naj bi bile informacije že prosto dostopne na njegovi spletni strani. Pooblaščenec je poudaril, da avtorskopravno varstvo informacij ni razlog za zavrnitev zahteve prosilca, temveč mora organ namesto reprodukcije dokumenta omogočiti le vpogled. Za Evakuacijski načrt je Pooblaščenec dejansko ugotovil, da je avtorskopravno varovan. V preostalem delu pa je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti bodisi niso objavljeni na spletni strani organa bodisi je organ prosilca neustrezno napotil na informacije, saj bi ga moral bolj natančno usmeriti, kje se zahtevane informacije nahajajo. Pooblaščenec pa je ugotovil, da tudi če ima določen dokument na spletni strani odtisnjen vodni žig, je organ pravilno napotil prosilca na ta dokument. V določenem delu pa je Pooblaščenec ugotovil, da organ z nekaterimi informacijami ne razpolaga oziroma v času odločanja na prvi stopnji z njimi ni razpolagal. Pooblaščenec je še poudaril, da morata biti požarni red in načrt evakuacije prosto dostopna, saj ne vsebujeta informacij, ki bi lahko škodile organu oziroma njegovi varnosti.
ODLOČBA:
Številka: 090-55/2012/11
Datum: 18. 9. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 24/2003, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) ter 248., 251. in 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca ….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 27. 1. 2012, zoper odločbo Srednje upravno administrativne šole Ljubljana, Zdravstvena pot 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 20/2012 z dne 13. 1. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 27. 1. 2012 zoper odločbo organa št. 20/2012 z dne 13. 1. 2012 se delno ugodi, izpodbijana odločba se delno odpravi in se odloči:
Organ je dolžan prosilcu najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe:
● na e-naslov …. posredovati elektronski zapis oziroma prosilca v istem roku napotiti na konkretne spletne strani, kjer so informacije enostavno prosto dostopne:
- informacije v zvezi z zdravnikom in zobozdravnikom, sistematskimi pregledi in zagotavljanju zdravja in varnosti dijakov;
- Hišni red;
- strani 4 do 7 Poročila o opravljenih dosedanjih zdravstvenih pregledih Medicine dela Zadnikar d.o.o. z dne 24. 3. 2011;
- Varnostni načrt za izvedbo strokovnih ekskurzij in drugih organiziranih vzgojno izobraževalnih dejavnosti;
- Požarni red z dne 5. 11. 2007;
- račun št. 2012/35551, račun št. 26636, račun št. 1320049, račun št. 13100280, račun št. 2011/26574, račun št. 2011/26574;
- račun št. 311990231, pri čemer mora organ prekriti ime in priimek osebe, ki je izdelala račun, ter vodje nabave in marketinga;
● omogočiti vpogled v Evakuacijski načrt z dne 12. 12. 2011.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 19. 10. 2011 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je želel v obliki elektronske pošte vpogledati v naslednje dokumente:
1. izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki jo je sprejel organ, njeno vsebino in podatke, na katerih temelji ocena tveganja skupaj z oceno tveganja pooblaščenega zdravnika, z vsemi sestavinami, ki jih določa zakonodaja, vključno z ukrepi, potrebnimi za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic. Pri ukrepih, ki jih ni bilo možno izvesti takoj, pa tudi v evidenco rokov in odgovornih oseb, določenih za njihovo izvedbo, skupaj z evidencami izvajanja teh ukrepov;
2. načrt reševanja in umika oseb v primeru izrednih dogodkov in naravnih nesreč, ki ga je izdelal organ;
3. načrt za dajanje prve pomoči, ki ga je izdelal organ, ter evidence usposabljanja delavcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči, evidence o nabavi, rokih uporabnosti, porabi in nadomestni nabavi materiala in opreme za prvo pomoč;
4. pogodbe in račune s priloženimi dokazili o opravljanju nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter nabavo sredstev in opreme za izvajanje ukrepov, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic.
Organ je s sklepom št. 404/2011 z dne 8. 11. 2011 najprej zavrgel zahtevo prosilca, saj je med drugim ugotovil, da zahtevane informacije ne izvirajo iz delovnega področja organa in torej ne gre za informacijo javnega značaja.
Po pritožbi prosilca z dne 23. 11. 2011 je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ z določbo št. 090-275/2011 z dne 12. 12. 2011 zgoraj omenjeni sklep organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje, saj je organ napravil bistvene kršitve pravil postopka, nepopolno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialno pravo.
Organ je v ponovnem postopku izdal odločbo št. 20/2012 z dne 13. 1. 2012, s katero je delno zavrnil dostop do zahtevanih informacij. Organ je zahtevi prosilca iz 4. točke ugodil, zavrnil pa je dostop do dokumentov, ki jih je prosilec zahteval v 1., 2. in 3. točki zahteve. Razlogi organa za zavrnitev so bili:
- določba 5. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj so informacije že enostavno dostopne drugje, in sicer v prosto dostopnih javnih evidencah, publikacijah organa ter v svetovnem spletu (www.suaslj.com);
- določba 2. točke 6. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj so zahtevani podatki zavarovani s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb, pri čemer je organ navedel, da je "pridobil svoj obseg pravic intelektualne lastnine od osebe ….."
Prosilec je 27. 1. 2012 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da informacije niso že enostavno prosto dostopne in niso zavarovane skladno z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Glede enostavne javne dostopnosti je prosilec citiral odločbo Pooblaščenca št. 090-276/2011/2 z dne 12. 12. 2011 in navedel, da objava evakuacijskih načrtov v prostorih šole (npr. hodnikih) ne pomeni proste dostopnosti, saj je vstop v šolske prostore strogo omejen. Izjava o varnosti z oceno tveganja je sicer res dosegljiva na spletnem naslovu organa, vendar so obrazci nepodpisani in niso prijazni uporabniku, branje je oteženo, saj so dokumenti prepisani z oznako SUAŠ Ljubljana. Prosilec je poudaril, da ni nikjer navedel, da informacije potrebuje za nadaljnjo oz. ponovno uporabo, ampak je zahteval le dostop do informacij javnega značaja. V zvezi z vprašanjem avtorskih pravic se je prosilec skliceval na odločbo Pooblaščenca št. 090-212/2010 z dne 11. 3. 2011, v kateri se je postavil na stališče, da če imajo zahtevani dokumenti status uradnega besedila, ne gre za dokumente, zavarovane skladno z ZASP. Prosilec je pri tem citiral 9. člen ZASP, pri tem pa izpostavil, da sodelovanje z zunanjim soavtorjem pri izpolnjevanju izvornih nalog avtorja ne spremeni narave uradnosti takšnega dela. Po mnenju prosilca izjava o varnosti z oceno tveganja ni avtorsko delo v skladu z ZASP, saj predstavlja uporabo tehničnih in strokovnih znanj z upoštevanjem zakonskih zahtev, njena oblika, uporabljene metodologije in postopki pa so natančno predpisani. Za konec je prosilec še navedel, da če organ nima zahtevanih informacij v obliki elektronskega zapisa oziroma bi za spremembo v elektronski zapis prosilcu želel zaračunati stroške, jih bo prosilec sam spremenil v elektronski zapis. Takoj po prejemu odgovora organa na prosilčevo pritožbo bo prosilec organ poklical, da se dogovorijo za termin, v katerem bo prosilec zahtevane informacije sam spremenil v elektronski zapis.
Pooblaščenec je 10. 5. 2012 v postopek povabil osebo, za katero je ugotovil, da bi lahko imela pravni interes za udeležbo v postopku, in sicer družbo BORŠTNAR & CO, d.n.o. Pooblaščenec je v vabilu navedel, naj gospodarska družba, v kolikor ima interes, v roku osmih dni sporoči, ali se vključuje v pritožbeni postopek kot stranski udeleženec. Vabilo je bilo gospodarski družbi vročeno 11. 5. 2012, vendar nanj ne v postavljenem roku ne v trenutku izdaje odločbe druge stopnje ta ni odgovorila in ni sporočila, ali vstopa v postopek in kakšno je njeno stališče do vprašanja dostopnosti zahtevanih informacij.
Pooblaščenec je nato z dopisom št. 090-55/2012/4 z dne 10. 5. 2012, z dopisom št. 090-552012/6 z dne 18. 6. 2012, v telefonskem pogovoru, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-55/2012/7 z dne 2. 7. 2012 ter z dopisom št. 090-55/2012/9 z dne 23. 7. 2012 pozival organ za dostavo zahtevanih dokumentov in ustreznih pojasnil.
Organ je z dopisi št. 235/2012 z dne 29. 5. 2012, št. 268/2012 z dne 2. 7. 2012 in št. 305/2012 z dne 8. 8. 2012 pojasnil naslednje:
- zahtevani podatki so prosto dostopni na podstraneh »Splošno o šoli, Šolska zakonodaja, Informacije javnega značaja ali direktno na http://www.suaslj.com/unisvet/suas/zakonodaja.htm ter na spletni strani http://www.suaslj.com/dijaki.htm v poglavjih zdravnik-zobozdravnik, sistematski pregledi, zagotavljanje zdravja in varnosti dijakov.
- na vprašanje, ali je organ z gospodom …. (ali katerokoli drugo osebo) sklenil pogodbo o avtorskem delu, je organ navedel, da je v skladu z dopisom Borštner & Co. izjava o varnosti avtorsko zaščitena in je brez njegove vednosti organ ne sme kopirati in je posredovati tretjim osebam. Organ je še pojasnil, da je v skladu s tem izjava objavljena na spletni strani organa tako, da je dostopna, ne da pa se je prenesti v drug medij, za kar tudi ni nobene potrebe, saj se je z njo mogoče v celoti seznaniti.
- glede evakuacijskega načrta je organ pojasnil, da je ta namenjen izključno dijakom in strokovnim delavcem šole in organom nadzora, posredujejo pa ga lahko le osebam, ki jim je namenjen, saj je načrt eden izmed temeljnih dokumentov za zagotavljanje varnosti v primeru elementarnih nesreč in nevarnosti. Zaradi varnostnih incidentov v preteklosti organ ne bo objavil evakuacijskega načrta na spletni strani ali ga dajal tretjim osebam. Ravnatelj je namreč odgovoren za zagotavljanje varnosti, dostop do načrta pa bi to otežilo oziroma onemogočilo; pravica do življenja in varnosti je nad drugimi pravicami.
- glede načrta nudenja prve pomoči velja enako, kot je organ navedel glede evakuacijskega načrta. Organ ima v teh primerih organizirano enoto civilne zaščite, ki deluje po pravilih civilne zaščite, za kar je splošno znano, da svojih načrtov reševanja ne objavlja tako, da bi jih lahko kdo onemogočil ali zlorabil, saj so namenjeni varovanju zdravja in življenja.
- v zvezi z ukrepi, potrebnimi za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic, organ razpolaga tudi z:
o varnostnim načrtom za izvedbo strokovnih ekskurzij in drugih organiziranih vzgojno izobraževalnih dejavnosti, s katerimi seznani ravnatelj strokovne delavce na konferenci ob začetku šolskega leta;
o zdravstveno oceno tveganja, s katero razpolaga zavod od junija 2012, ki jo je izdelala Medicina dela Zadnikar d.o.o. Ljubljana, kjer organ opravlja vse preventivne in obdobne preglede zaposlenih in s katero v času vloge ni razpolagal;
o šolsko publikacijo, ki jo ob začetku leta prejmejo dijaki in starši ter strokovni delavci, vsebuje pa poglavja o zagotavljanju varnosti in zdravja dijakov (str. 19) in naslova šolskega dispanzerja (str. 22), ki je objavljena tudi na spletni strani organa (www.suaslj.com);
o z drugimi evidencami ne razpolagajo;
- v zvezi z varstvom pri delu in nudenju prve pomoči organizira organ predavanja za zaposlene, dva računa, s katerima razpolaga organ, pa je že posredoval prosilcu (račun št. 4/11 in 1245/11);
- v zvezi z nabavo opreme za prvo pomoč pa je organ navedel, da jo dopolnjuje glede na potrebe, ki so pri organu, glede na dejavnost, ki jo opravlja, majhne. Nabavo materiala zagotavlja organ glede na aktualne potrebe, ki so selektivne in so se v večji meri pojavile šele po vlogi prosilca (za potrebe nogometnih tekem so kupili hladilni gel, saj so imeli v letošnjem šolskem letu dobro nogometno ekipo). Organ je v ta namen priložil račune št. 2012/35551, 26636, 1320049, 13100280, 2011/26574, 2011/26574 in 311990231.
- organ je Pooblaščencu posredoval tudi Požarni red ter šolsko publikacijo.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec ne izpodbija odločbe v delu, ki se nanaša na odločitev o 4. točki prosilčeve zahteve.
1. Dostop do dokumentov iz 1. točke prosilčeve zahteve
Prosilec je v 1. točki svoje zahteve opredelil, da želi dostop do naslednjih informacij:
a. izjava o varnosti z oceno tveganja, ki jo je sprejel organ;
b. podatki, na katerih temelji ocena tveganja;
c. ocena tveganja pooblaščenega zdravnika, z vsemi sestavinami, ki jih določa zakonodaja;
d. ukrepi, potrebni za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic;
e. evidenca rokov in odgovornih oseb, določenih za njihovo izvedbo, skupaj z evidencami izvajanja teh ukrepov (pri ukrepih, ki jih ni bilo možno izvesti takoj).
a. Izjava o varnosti z oceno tveganja, ki jo je sprejel organ
Pooblaščenec je ugotovil, da je Izjava o varnosti z oceno tveganja dostopna na naslovu http://www.suaslj.com/unisvet/suas/gradivo_1/Varstvena_izjava.pdf. Organ je prosilca napotil na svojo spletno stran (http://www.suaslj.com), ni pa navedel točno, kje se izjava nahaja, čeprav bi bil to dolžan storiti. V konkretnem primeru pa Pooblaščenec vseeno ugotavlja, da se je prosilec, kljub pomanjkljivi navedbi organa o tem, kje se nahaja zahtevana informacija, utegnil seznaniti z informacijo na spletni strani, saj med drugim prosilec navaja, da je objavljena informacija neustrezna. Vendar v tem delu Pooblaščenec ne more slediti vztrajanju prosilca, naj mu organ omogoči elektronsko obliko izjave o varnosti, ker naj bi bila različica, ki je objavljena na spletni strani organa, nepodpisana in neprijazna do uporabnika, saj je branje oteženo zaradi prepisa (t.i. vodnega žiga) z oznako SUAŠ. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da za namene seznanitve z vsebino zahtevanega dokumenta v elektronski obliki zadošča objava, kot jo je izvedel organ na svoji spletni strani. Določba 5. odstavka 6. člena ZDIJZ in druge določbe tega zakona namreč ne dajejo prosilcu pravice zahtevati "uporabniku prijaznejšo" različico elektronskega dokumenta, prav tako ta možnost ni predvidena v Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in 119/2007). Slednja sicer v 1. odstavku 14. člena določa, da morajo organi ves čas zagotavljati nemoteno dostopnost, dosegljivost, racionalnost in uporabnikom prijazno zasnovo svojih spletnih strani, vendar določb o formatu dokumenta, oštevilčenju strani, žigosanju in podpisovanju objavljenih dokumentov, strojni berljivosti dokumentov in odsotnosti vodnih žigov ali drugih varovalk pred kopiranjem ni.
Pooblaščenec glede zatrjevanja organa, da je Izjava zavarovana z avtorskimi pravicami tretjih oseb, ugotavlja, da je organ sam objavil Izjavo na svoji spletni strani, pri tem pa je določil pogoje uporabe navedenega dokumenta. Kopiranje besedila je denimo onemogočeno, prav tako ne gre za originalni dokument, saj je zaščiten tudi z vodnim žigom. Pooblaščenec torej ugotavlja, da je v konkretnem primeru odločilna presoja organa, da se Izjava objavi na internetu in pod kakšnimi pogoji. Pri tem je treba zaupati organu, da je za objavljen dokument pridobil ustrezen obseg materialnih avtorskih pravic skladno z 21. členom Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 21/1995, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZASP).
Potrebno pa je opozoriti, da zavrnitev dostopa do avtorsko varovanih dokumentov ni skladna z določbo 2. odstavka 25. člena ZDIJZ, saj ta določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z določbami ZASP, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled. Organ torej zahteve ne zavrne, temveč zgolj omeji način seznanitve – namesto fotokopije ali elektronskega zapisa, se ponudi vpogled. Avtorskopravno varstvo namreč ni ena izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki jih določa 1. odstavek 6. člena ZDIJZ, temveč je možno le omejiti način dostopa. Poleg tega je organ ravnal napačno, ker je zavrnil dostop do avtorsko zavarovanih del na podlagi 2. točke 6. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se ta določba nanaša na zavrnitev zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja in ne na zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Med tema dvema pravicama je bistvena pomenska razlika, prosilec pa v konkretnem primeru ni zahteval ponovne uporabe, temveč dostop do informacij javnega značaja. Ker gre v konkretnem primeru za dostop in ne za ponovno uporabo, pravice do dostopa do dokumentov ni mogoče zavrniti iz razlogov za zavrnitev ponovne uporabe (6. odstavek 6. člena ZDIJZ).
Pooblaščenec je torej ugotovil, da je organ omogočil dostop do zahtevane informacije javnega značaja z napotitvijo na svojo spletno stran, zato pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena in jo je bilo treba po določbi 1. odstavka 248. člena ZUP zavrniti.
b. Podatki, na katerih temelji ocena tveganja
Podatki, na katerih temelji ocena tveganja izhajajo iz izjave o varnosti z oceno tveganja. Ker je Izjava dostopna že na spletni strani organa, je bilo de facto prosilcu v tem delu zahteve ugodeno in pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena, odločba organa pa je v tem delu zakonita. Pooblaščenec je zato ravnal skladno s 1. odstavkom 248. člena ZUP in v tem delu zavrnil pritožbo prosilca.
c. Ocena tveganja pooblaščenega zdravnika, z vsemi sestavinami, ki jih določa zakonodaja
Z oceno tveganja pooblaščenega zdravnika organ v času odločanja na prvi stopnji ni razpolagal, saj je bila izdana junija 2012, organ pa je o zahtevi prosilca odločil 13. 1. 2012. Organ je v dopisu št. 268/2012 z dne 2. 7. 2012 pojasnil, da z zdravstveno oceno tveganja razpolaga od junija 2012, kar je razvidno tudi iz same zdravstvene ocene, ki jo je Pooblaščenec pridobil od organa. Zato je potrebno pritožbo prosilca v tem delu na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP zavrniti, saj je organ ravnal pravilno, ko je v tem delu zavrnil zahtevo prosilca, le obrazložil je zavrnitev z napačnimi razlogi. Pravilni razlog za zavrnitev dostopa do ocene tveganja pooblaščenega zdravnika je namreč v tem, da organ z zahtevanim dokumentom v času odločanja na prvi stopnji še ni razpolagal in torej informacije prosilcu ni mogel posredovati, saj niso bili izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ. Ker je Pooblaščenec torej spoznal, da je izrek izpodbijane odločbe v tem delu zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, je skladno s 3. odstavkom 248. člena ZUP v svoji odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo prosilca pa v tem delu zavrnil.
d. Ukrepi, potrebni za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic
V zvezi z zahtevanimi informacijami o ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic, je Pooblaščenec glede na pojasnila organa ugotovil, da organ razpolaga z naslednjimi informacijami:
- zdravstveno oceno tveganja, ki jo je izdelala Medicina dela Zadnikar d.o.o. Ljubljana junija 2012;
- šolsko publikacijo, ki jo ob začetku leta prejmejo dijaki in starši ter strokovni delavci oziroma z informacijami na spletni strani (na naslovu http://www.suaslj.com/dijaki.htm - v poglavjih zdravnik-zobozdravnik, sistematski pregledi, zagotavljanje zdravja in varnosti dijakov ter na naslovu http://www.suaslj.com/hisni_red.htm - hišni red);
- deli Poročila o opravljenih dosedanjih zdravstvenih pregledih Medicine dela Zadnikar d.o.o. z dne 24. 3. 2011;
- Varnostni načrt za izvedbo strokovnih ekskurzij in drugih organiziranih vzgojno izobraževalnih dejavnosti.
V zvezi z dostopom do teh dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilca le delno utemeljena. Pritožba ni utemeljena v delu, ki se nanaša na dokument Zdravstvena ocena tveganja, ki jo je izdelala Medicina dela Zadnikar d.o.o. Ljubljana, saj je Pooblaščenec že zgoraj pojasnil, da organ ni dolžan posredovati prosilcu dokumenta, s katerim organ v času odločanja na prvi stopnji še ni razpolagal.
Pritožba prosilca pa je utemeljena v delu, v katerem se je ugotovilo, da je organ napačno zavrnil dostop do nekaterih dokumentov, iz katerih izhajajo informacije o ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic. Organ bi moral prosilcu posredovati natančno napotilo, kje na njegovi spletni strani se nahajajo nekatere zahtevane informacije oziroma mu informacije posredovati v elektronski obliki. Organ je namreč prosilca napotil zgolj na svojo osnovno stran, kar nikakor ne ustreza določbi 5. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ga s tem dejansko ni napotil na mesto, kjer se nahajajo zahtevane informacije.
Pooblaščenec je tako ugotovil, da se nekatere zahtevane informacije nahajajo na spletni strani na naslovu http://www.suaslj.com/dijaki.htm - v poglavjih zdravnik-zobozdravnik, sistematski pregledi, zagotavljanje zdravja in varnosti dijakov, nekatere informacije pa na naslovu http://www.suaslj.com/hisni_red.htm - hišni red.
Prav tako bi moral organ prosilcu posredovati dele dokumenta Poročilo o opravljenih dosedanjih zdravstvenih pregledih Medicine dela Zadnikar d.o.o. z dne 24. 3. 2011. Na straneh 4 do 7 so namreč navedeni predlagani ukrepi za zagotavljanje varovanja zdravja pri delu, kar ustreza zahtevi prosilca. Omenjene strani dokumenta ne vsebujejo izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, zato jih je organ dolžan posredovati prosilcu.
Nadalje bi moral organ prosilcu posredovati dokument Varnostni načrt za izvedbo strokovnih ekskurzij in drugih organiziranih vzgojno izobraževalnih dejavnosti. Organ namreč s tem dokumentom razpolaga, nanaša pa se na zahtevo prosilca. Pooblaščenec je ob pregledu tega dokumenta ugotovil, da so na zadnji strani navedena osebna imena in priimki oseb. Vendar pa je ob primerjavi teh oseb s seznamom zaposlenih pri organu (seznam objavljen na spletni strani http://www.suaslj.com/e_posta_zaposlenih.htm) Pooblaščenec ugotovil, da so vse navedene osebe javni uslužbenci, saj so zaposleni pri organu. Osebni podatki javnih uslužbencev, kadar so povezani z opravljanjem njihovega delovnega razmerja, po določbi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ niso varovani osebni podatki, zato so tudi v tem primeru prosto dostopni, saj se imena in priimki na navedenem dokumentu nanašajo na delovno razmerje javnih uslužbencev. Pooblaščenec je preveril tudi morebitne druge izjeme, ki bi se pojavljale v tem dokumentu in ugotovil, da teh ni.
Glede na vse navedeno je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialno pravo, saj nekateri dokumenti sploh niso bili predmet presoje na prvi stopnji, poleg tega je organ napačno uporabil določbo 5. odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi navedenega je bilo treba na podlagi 1. odstavka 251. in 1. odstavka 252. člena ZUP v delu, ki se nanaša na dokumente, za katere je Pooblaščenec ugotovil, da jih mora organ posredovati prosilcu ali mu posredovati napotilo nanje, odpraviti odločbo organa in odločiti, da mora organ prosilcu posredovati navedene dokumente ali napotilo nanje.
e. Evidenca rokov in odgovornih oseb, določenih za njihovo izvedbo, skupaj z evidencami izvajanja teh ukrepov (pri ukrepih, ki jih ni bilo možno izvesti takoj).
Prosilec je navedel še, da se v primeru ukrepov, ki jih ni bilo možno izvesti takoj, želi seznaniti tudi z evidenco rokov in odgovornih oseb, določenih za njihovo izvedbo, skupaj z evidencami izvajanja teh ukrepov. Pooblaščenec na tem mestu ugotavlja, da s takšno posebno evidenco rokov in odgovornih oseb ter z evidencami izvajanja teh ukrepov organ ne razpolaga. Nobenega razloga namreč ni, da bi Pooblaščenec dvomil v navedbe organa v dopisu št. 268/2012 z dne 2. 7. 2012, v katerem je navedel, da z drugimi evidencami ne razpolaga. V tem delu je torej organ pravilno odločil o zahtevi prosilca (jo zavrnil), vendar je zavrnitev obrazložil z napačnimi razlogi. Organ namreč ni navedel, da s temi zahtevanimi informacijami, ki predstavljajo zahtevo prosilca, ne razpolaga, temveč je dostop do informacij deloma zavrnil zgolj z napotilom na že objavljene informacije ter zaradi avtorskopravnega varovanja. Pooblaščenec pa je ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami v tem delu prosilčeve zahteve ne razpolaga in torej niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Ker je torej izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, je Pooblaščenec ravnal skladno s 3. odstavkom 248. člena ZUP in navedel pravilne razloge za zavrnitev, pritožbo prosilca pa zavrnil.
2. Dostop do dokumentov iz 2. točke prosilčeve zahteve
Prosilec je v 2. točki zahteve navedel, da želi dostop do "načrta reševanja in umika oseb v primeru izrednih dogodkov in naravnih nesreč, ki ga je izdelal organ". Pooblaščenec ugotavlja, da so zahtevane informacije vsebovane v Požarnem redu z dne 5. 11. 2007 in v Evakuacijskem načrtu z dne 12. 12. 2011, s katerim razpolaga organ.
Pooblaščenec se je glede vprašanja, katere informacije sestavljajo "načrt reševanja in umika oseb", prepričal tudi pri Inšpektoratu za delo, Inšpekciji nadzora varnosti in zdravja pri delu, ki je pojasnil, da načrte reševanja in umika oseb v primeru izrednih dogodkov in naravnih nesreč predstavljajo predvsem načrti v povezavi s požarno varnostjo in evakuacijske načrte ter da zakonodaja ne predpisuje podrobne vsebine samega "načrta reševanja in umika oseb".
Požarni red in Evakuacijski načrt nista objavljena na spletni strani organa. Organ je sicer objavil dokument Evakuacijski načrt (na strani http://www.suaslj.com/unisvet/suas/gradivo_1/Evakuacijski_nacrt.pdf), vendar ta dokument ne vsebuje vsebine samega evakuacijskega načrta, temveč le stavek "Evakuacijski načrt je objavljen v prostorih šole v vsakem nadstropju". Dostopnost v prostorih šole ne predstavlja javne dostopnosti v smislu 5. odstavka 6. člena ZDIJZ, kar je Pooblaščenec izčrpno pojasnil v več podobnih primerih, npr. v odločbi št. 090-277/2011 z dne 9. 1. 2012.
Pooblaščenec ugotavlja, da se Požarni red in Evakuacijski načrt v konkretnem primeru lahko posredujeta javnosti oz. prosilcu po ZDIJZ. Gre namreč za dokumente, katere javnost določajo nekateri zakoni, nastali pa so kot obveznost delodajalca po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS, št. 43/2011; v nadaljevanju ZVZD-1) in Zakonu o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, št. 71/1993, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZVPoz). Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999, 39/2005, 43/2011-ZVZD-1) v 1. odstavku 97. člena določa, da mora delodajalec za delovne prostore in delovna mesta izdelati načrt reševanja in umika oseb v primeru izrednih dogodkov in naravnih nesreč. 2. odstavek istega člena pa določa, da mora biti načrt reševanja in umika obešen na vidnem mestu, ki je delavcem in drugim osebam vedno dostopen. 35. člen ZVPoz določa obveznost lastnikov ali uporabnikov stanovanjskih objektov, razen eno in dvostanovanjskih stavb, ter lastnikov ali uporabnikov poslovnih in industrijskih objektov, da določijo požarni red. 3. odstavek tega člena nadalje določa, da mora biti požarni red (razen podatkov o načinu usposabljanja zaposlenih delavcev) izobešen na vidnem mestu. 5. odstavek citiranega člena določa, da je treba za požarno bolj ogrožene objekte in za objekte, v katerih se zbira več ljudi, izdelati tudi požarne načrte in načrte evakuacije ob požaru. 2. odstavek 6. člena Pravilnika o požarnem redu (Ur.l. RS, št. 52/2007, 34/2011, 101/2011) posebej določa, da je izvleček požarnega reda namenjen vsem osebam, ki se zadržujejo v objektu, na katerega se nanaša požarni red (torej prav vsem osebam, ki imajo dostop do objekta). 2. odstavek 10. člena Pravilnika o požarnem redu nadalje določa, da mora biti načrt evakuacije izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.
Po sami naravi stvari dokumenti, za katere zakoni ali podzakonski predpisi določajo, da morajo biti javno objavljeni ali dostopni večjemu krogu ljudi, ne morejo biti varovani pred dostopom javnosti po ZDIJZ. Razkritje dokumentov, ki morajo biti dostopni čim večjemu krogu ljudi, namreč ne more škodovati organu oziroma ne predstavlja nobene izjeme od prostega dostopa. Pooblaščenec je tudi natančno preveril vsebino požarnega reda in evakuacijskih načrtov in ugotovil, da ne vsebujeta informacij, ki so glede na 1. odstavek 6. člena ZDIJZ opredeljene kot izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Konkretno je Pooblaščenec ugotovil, da podatki, zajeti v Požarnem redu, niso tako podrobni ali posebni, da bi njihovo razkritje lahko škodovalo varnosti organa in oseb, ki se zadržujejo v prostorih organa. Z navedenimi podatki mora biti seznanjen relativno širok krog ljudi, nenazadnje pa ne zaposleni ne drugi posamezniki, seznanjeni s požarnim redom, niso obveščeni, naj tovrstne podatke posebej varujejo, denimo z opozorilom na požarnem redu, oznako interno ali podobnim mehanizmom. V Požarnem redu pa se pojavljajo tudi osebni podatki posameznikov (imena in priimki), vendar pa je Pooblaščenec ugotovil, da ne gre za varovane osebne podatke oziroma da za njihovo posredovanje obstaja pravna podlaga, saj gre za osebne podatke javnih uslužbencev, povezane z opravljanjem njihovega delovnega razmerja. Določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ namreč določa, da se ne glede na morebitne izjeme od dostopa do informacij (npr. izjeme varstva osebnih podatkov) dovoli dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Aneksa k požarnemu redu z dne 16. 3. 2012 organu ni treba posredovati, saj v času odločanja na 1. stopnji (13. 1. 2012) še ni obstajal.
Prav tako Evakuacijski načrt (poleg tega, da je njihova poglavitna funkcija, da se z njimi seznanijo vsi posamezniki, ki se nahajajo v določeni stavbi) ne vsebuje podatkov, katerih razkritje bi lahko realno predvidljivo in upoštevno škodovalo delovanju organa. Evakuacijski načrt ne razkriva pomembnih, občutljivih strateških ali infrastrukturnih informacij, temveč zgolj tloris objekta (ter ponekod označba prostorov), položaj hidrantov, javljalcev požara, gasilnih aparatov in predvsem poti za umik. Razkritje navedenih informacij po presoji Pooblaščenca ne more ogroziti varnosti in življenja ljudi bolj, kot bi jo ogled prostorov in kombinacija z drugimi že dostopnimi podatki. Pooblaščenec pa pri tem opozarja, da dokument z naslovom Požarni načrt (št. 21/11 – pož), ki vsebuje veliko bolj občutljive podatke kot Evakuacijski načrt, ni predmet zahteve prosilca. Zahtevane informacije so že vsebovane v dokumentu Evakuacijski načrt, zato Požarnega načrta ni treba posredovati. Požarni načrt pa vsebuje tudi nekatere druge podatke, ki morda ne bi bile v celoti prosto dostopne javnosti in ki jih prosilec niti ne zahteva. Ker je zahtevi prosilca v celoti ugodeno s posredovanjem Načrta evakuacije, se Pooblaščenec ni podrobno opredeljeval do dostopnosti podatkov, vsebovanih v Požarnem načrtu.
Glede na zatrjevanje organa, da so dokumenti zavarovani z avtorskimi pravicami tretjih oseb, Pooblaščenec ugotavlja, da mu je organ posredoval le izjavo o avtorski zaščiti in zaščiti poslovne skrivnosti Izjave o varnosti z oceno tveganja in ne Požarnega reda in Načrta evakuacije. Pooblaščenec je z dopisom št. 090-55/2012/3 z dne 10. 5. 2012 v postopek povabil tudi gospodarsko družbo BORŠTNAR & CO, d.n.o., vendar se ta vabilu ni odzvala in pojasnila, ali obstajajo razlogi za zavrnitev ali omejitev pravice do dostopa do zahtevanih dokumentov. Pooblaščenec ugotavlja, da Požarni red ni avtorskopravno zavarovan, saj gre za splošni akt organa, sprejet na podlagi 35. člena Zakona o varstvu pred požarom in 2. člena Pravilnika o požarnem redu. 2. točka 1. odstavka 9. člena ZASP namreč določa, da uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja niso avtorskopravno varovana. Požarni red je uradno besedilo, saj je splošni pravni akt organa. Po drugi strani pa Evakuacijski načrt je avtorskopravno zavarovano delo, avtorja pa sta navedena na prvi strani dokumenta. Gre namreč za tehnični načrt, ki ga ZASP primeroma omenja v 2. odstavku 5. člena, in sicer je v 12. točki navedeno, da za avtorsko delo med drugim veljajo predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave). Kot je Pooblaščenec že pojasnil v točki 1. te odločbe, avtorskopravno varstvo ni razlog za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja, temveč le za omejitev načina seznanitve s takšnim dokumentom. Zato mora organ prosilcu skladno z 2. odstavkom 25. člena ZDIJZ omogočiti vpogled v Evakuacijski načrt.
Glede na vse navedeno, je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 251. in 1. odstavka 252. člena ZUP v delu, ki se nanaša na dokumente Požarni red z dne 5. 11. 2007 in Evakuacijski načrt odpravil odločbo organa in odločil, da mora organ prosilcu posredovati Požarni red z dne 5. 11. 2007 ter omogočiti vpogled v Evakuacijski načrt z dne 12. 12. 2011.
3. Dostop do dokumentov iz 3. točke prosilčeve zahteve
Prosilec je v 3. točki zahteval dostop do naslednjih informacij:
a. načrt za dajanje prve pomoči, ki ga je izdelal organ;
b. evidence usposabljanja delavcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči;
c. evidence o nabavi, rokih uporabnosti, porabi in nadomestni nabavi materiala in opreme za prvo pomoč.
a. Načrt za dajanje prve pomoči, ki ga je izdelal organ
Pooblaščenec ugotavlja, da je vsebina dokumenta, ki ga prosilec zahteva kot Načrt za dajanje prve pomoči, delno zajet v vsebini Izjave o varnosti z oceno tveganja, za katero je bilo že ugotovljeno, da je bilo prosilcu posredovano napotilo, da se nahaja na spletni strani. Določba 3. odstavka 17. člena ZVZD-1 namreč določa, da mora delodajalec po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov in načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti, itd. Ker so predpisani ukrepi tudi ukrepi z zagotavljanjem prve pomoči, je ta vsebina deloma zajeta tudi v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.
Po pregledu vse relevantne zakonodaje je Pooblaščenec nadalje ugotovil, da obveznost izdelave posebnega dokumenta, ki bi se imenoval "načrt za dajanje prve pomoči", ne obstaja. 20. člen ZVZD-1 določa, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim navzočim osebam ter ukrepe za sodelovanje s službo nujne medicinske pomoči. 2. odstavek tega člena pa določa, da minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, natančneje predpiše ukrepe za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim osebam, ki so navzoče v delovnem procesu. Ta predpis je Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur.l. RS, št. 136/2006, 61/2010-ZRud-1 (62/2010 popr.), 43/2011-ZVZD-1). Slednji v 1. odstavku 3. člena določa, da mora delodajalec za zagotavljanje prve pomoči na delovnem mestu sprejeti potrebne ukrepe z določitvijo števila delavcev, usposobljenih za izvajanje prve pomoči, in zagotovitvijo potrebnega materiala in opreme za prvo pomoč.
Iz navedenega izhaja, da "načrt za dajanje prve pomoči", kot ga je poimenoval prosilec, poleg vsebine, ki je zajeta v Izjavi o varnosti z oceno tveganja, predstavlja naslednje podatke:
- opredelitev števila delavcev, usposobljenih za izvajanje prve pomoči;
- seznam potrebnega materiala in opreme za prvo pomoč.
Pooblaščenec je ugotovil, da organ z navedenimi dokumenti ne razpolaga. Na več pozivov Pooblaščenca je organ namreč pojasnil, da šola organizira predavanja za vse strokovne delavce, zadnje predavanje je bilo izvedeno 11. 4. 2011, račun za to predavanje pa je bil že poslan prosilcu, z drugimi dokumenti pa organ ne razpolaga. Na izrecno zahtevo Pooblaščenca, naj mu posreduje zahtevane dokumente, če z njimi ne razpolaga, pa naj mu pojasni, kako je preverjal njihov obstoj, je torej organ posredoval le omenjeni račun za predavanje, ki pa ga je že posredoval prosilcu. Zaradi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva in predvideva zakonodaja, konkretno ZVZD-1 in Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu. Pooblaščenec je naredil vse, da bi ugotovil obstoj zahtevanih dokumentov, vendar iz dopisov organa izhaja, da z drugimi dokumenti kot z Izjavo o varnosti z oceno tveganja, iz katerih bi izhajale zahtevane informacije, ne razpolaga.
O utemeljenosti pritožbe v delu, ki se nanaša na Izjavo o varnosti z oceno tveganja, se je Pooblaščenec opredelil že v 1. točki te odločbe. Organ je prosilcu že omogočil dostop do zahtevane informacije z napotitvijo na svojo spletno stran, zato pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena in jo je bilo treba po določbi 1. odstavka 248. člena ZUP zavrniti. Prav tako je bilo treba zavrniti pritožbo prosilca na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP, saj je Pooblaščenec spoznal, da je izrek izpodbijane odločbe zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi – pravilni razlog za zavrnitev je neizpolnjevanje določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, saj organ v preostalem delu ne razpolaga z dokumenti, ki bi predstavljali zahtevane informacije.
b. evidence usposabljanja delavcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči
Enako kot je bilo pojasnjeno v točki 3.a, velja tudi za obstoj evidenc usposabljanja delavcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči. Organ kljub več pozivom ni posredoval dokumentov, ki bi predstavljali evidence usposabljanja delavcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči. Organ je navedel, da organizira predavanja iz prve pomoči za vse strokovne delavce. Iz navedenega izhaja, da s posebno evidenco usposabljanja delavcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči organ ne razpolaga.
Organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami in torej niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Zato je Pooblaščenec na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP zavrnil pritožbo prosilca v tem delu in navedel pravilne razloge za zavrnitev zahteve.
c. evidence o nabavi, rokih uporabnosti, porabi in nadomestni nabavi materiala in opreme za prvo pomoč
Po izvedenem ugotovitvenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ razpolaga le z naslednjimi dokumenti, ki predstavljajo zahtevo prosilca v tem delu: račun št. 2012/35551, račun št. 26636, račun št. 1320049, račun št. 13100280, račun št. 2011/26574, račun št. 2011/26574 in račun št. 311990231.
Navedeni računi pa vsebujejo tudi osebne podatke posameznikov, in sicer tako varovane kot nevarovane osebne podatke. Varovani osebni podatki so tisti, za katere ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da se ne posredujejo prosilcu, če bi njihovo razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Takšne osebne podatke v presojanih dokumentih vsebuje račun št. 311990231, in sicer ime in priimek osebe, ki je izdelala račun, ter vodje nabave in marketinga. Posredovanje tega dokumenta pa je mogoče po določbi 7. člena ZDIJZ s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. Omenjena določba ZDIJZ namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki predstavljajo izjemo iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.
Nevarovani osebni podatki oz. osebni podatki, za katere obstaja pravna podlaga za posredovanje pa so naslednji:
- imena in priimki zaposlenih v javnem zavodu (lekarni), saj po določbi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ osebni podatki javnih uslužbencev, povezani z opravljanjem njihovega delovnega razmerja, niso varovani;
- imena in priimki zakonitih zastopnikov gospodarskih družb (npr. direktorja), saj njihovo objavo v sodnem registru zahteva Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 42/2006, št. 13/1994, s sprem. in dop.), njihovo javnost pa zagotavlja Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 13/1994, s sprem. in dop.);
Navedenih osebnih podatkov se torej iz računov ne prekrije, saj za njihovo posredovanje obstaja pravna podlaga. Poleg tega pa imena in priimki samostojnih podjetnikov posameznikov, kadar se nanašajo na poslovno dejavnost teh oseb, ne predstavljajo osebnih podatkov, saj se ne nanašajo na fizične osebe, temveč na osebe, ki opravljajo dejavnost in nastopajo kot poslovni subjekti.
Z drugimi dokumenti organ po ugotovitvah Pooblaščenca ne razpolaga. Pooblaščenec je torej ugotovil, da je organ napačno zavrnil zahtevo prosilca v tem delu, saj računi, ki odgovarjajo zahtevi prosilca, niso ne prosto dostopni na spletni strani organa niti ne pride v poštev zavrnitev na podlagi 5. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede na vse navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialno pravo. Zaradi navedenega je bilo treba na podlagi 1. odstavka 251. in 1. odstavka 252. člena ZUP v delu, ki se nanaša na naštete račune, odpraviti odločbo organa in odločiti, da mora organ prosilcu posredovati račun št. 2012/35551, račun št. 26636, račun št. 1320049, račun št. 13100280, račun št. 2011/26574, račun št. 2011/26574 in račun št. 311990231. Pri tem mora na podlagi 7. člena ZDIJZ na računu št. 311990231 prekriti ime in priimek osebe, ki je izdelala račun, ter vodje nabave in marketinga.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka