Prosilec - Občina Cerkvenjak
+ -Številka: 090-167/2012
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-167/2012/3
Datum: 3. 8. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………………………………………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Cerkvenjak, Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak (v nadaljevanju organ), št. 09004-01/2012-3 z dne 20. 6. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 27. 6. 2012 zoper odločbo Občine Cerkvenjak št. 09004-01/2012-3 z dne 20. 6. 2012, se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 27. 10. 2011 na organ naslovil dopis, v katerem je zahteval prepis magnetograma, ki je bil posnet na zadnjem pogajanju komisije z izvajalcem za ŠRC.
Organ je prosilcu dne 20. 6. 2012, po pozivu Pooblaščenca (prosilec je dne 16. 5. 2012 pri Pooblaščencu vložil pritožbo zaradi molka organa), izdal zavrnilno odločbo št. 09004-01/2012-3. Organ v obrazložitvi odločbe pojasnjuje, da z zvočnim posnetkom sestanka oziroma pogajanj ne razpolaga. Organ navaja, da je bila izvedba snemanja načrtovana z mobilnim aparatom direktorja občinske uprave, vendar posnetek zaradi tehničnih okoliščin in neveščega ravnanja s telefonom s strani direktorja občinske uprave, nikoli ni nastal.
Organ je z dopisom z dne 30. 7. 2012 pritožbo prosilca z dne 16. 5. 2012 kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja ter ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na dokument, ki ga zahteva prosilec.
Prosilec v pritožbi izraža svoj dvom glede neobstoja zvočnega posnetka in se mu zdi nenavadno, da je organ neobstoj posnetka ugotovil šele dan po njegovi vloženi zahtevi in ne en dan po izvedenih pogajanjih – sestanku.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot že navedeno se je prosilec glede svoje zahteve pritožil v delu, ki se nanaša na odločitev organa, da zahtevan dokument ne obstaja.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Pri zahtevani informaciji pa moramo najprej razjasniti pojem magnetogram, saj prosilec in organ termina »magnetogram« ne uporabljata v skladu z razlago in njegovim pravim pomenom. Magnetogram je dobesedni prepis zvočnega zapisa seje, iz katerega so razvidne vse razprave ter sprejete odločitve (http://sl.wikipedia.org/wiki/Magnetogram). Iz razlage je razvidno, da je magnetogram prepis oziroma zapis, prosilec pa v svoji zahtevi piše, da bi rad prepis magnetograma, obenem pa govori o poslušanju zvočnega posnetka.
Iz zahteve in pritožbe prosilca sicer očitno izhaja, da želi pridobiti zvočni posnetek, zato je Pooblaščenec odločal o zvočnem posnetku in ne o magnetogramu seje, saj je očitno, da je tudi organ obravnaval zahtevo prosilca kot zahtevo za posredovanje zvočnega posnetka.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Prosilec v pritožbi izraža le svoj dvom glede neobstoja zvočnega posnetka, ne navaja pa nobenih posebnih dejstev, ki bi konkretno podkrepila njegovo prepričanje, da organ z zahtevanim posnetkom razpolaga. Pooblaščenec meni, da samo dejstvo, da je organ dan po vloženi zahtevi ugotovil, da z zvočnim posnetkom ne razpolaga, ne pomeni nič tako nenavadnega. Po mnenju Pooblaščenca je organ po prejetju zahteve po ZDIJZ preveril, ali z zahtevanim »dokumentom« (zvočnim posnetkom) razpolaga (to od njega zahteva ZDIJZ in organ je s takim postopanjem ravnal pravilno, v skladu z ZDIJZ) in ugotovil, da posnetka nima. Morda organ do vložitve zahteve zvočnega posnetka ni potreboval, zato ni preverjal, ali sploh obstaja. To dejstvo (ugotovitev neobstoja posnetka šele dan po vloženi zahtevi prosilca) se Pooblaščencu nikakor ne zdi odločilno za to, da bi zvočni posnetek moral obstajati oz. da organ dejansko razpolaga z njim.
V dopisu št. 09004-01/2012-2 z dne 24. 5. 2012 župan pojasnjuje, da zaradi tehničnih težav in nepoznavanja upravljanja in nastavitev snemanja s telefonom, zvočni posnetek ni nastal. Enako zatrjuje tudi direktor občinske uprave v odločbi št. 09004-01/2012-3 z dne 20. 6. 2012. V svojem ugotovitvenem postopku se je Pooblaščenec sam prepričal, da je organ pregledal posnetke, shranjene na spominski kartici telefona, ob čemer se Pooblaščencu ni porodil nikakršen dvom v to, da organ pri tem ne bi bil temeljit in natančen. Prav tako se pri Pooblaščencu ni vzbudil sum, da bi organ skrival zahtevan zvočni posnetek, da ga ne bi želel izročiti prosilcu oziroma kasneje Pooblaščencu, ali da bi organ sebi v škodo zatrjeval dejstva, ki ne bi bila resnična. Organ je po presoji Pooblaščenca storil vse, kar je realno mogoče pričakovati od njega, saj je z vsemi razumnimi in razpoložljivimi možnostmi preveril, ali zahtevan dokument obstaja.
Pooblaščenec se je tako brez dvoma prepričal, da je organ popolno ugotovil dejansko stanje in v obrazložitvi izpodbijane odločbe korektno in pravilno opisal svoje ugotovitve, da z zahtevanim zvočnim posnetkom ne razpolaga. Zaradi navedenega pritožbenih argumentov prosilca v tem delu ni možno upoštevati. Pooblaščenec je glede na svoje pristojnosti v skladu z ZDIJZ ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Občine Cerkvenjak, Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak, št. 09004-01/2012-3 z dne 20. 6. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka