Prosilec - Občina Ilirska Bistrica
+ -Številka: 090-165/2012/9
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:
Prosilec je zahteval revizijsko poročilo o poslovanju javnega podjetja, ki ga je naročila občina, in pogodbo o opravljanju revizije. Organ je zahtevo v celoti zavrnil, ker naj bi oba dokumenta predstavljala poslovno skrivnost. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v postopek ni pritegnil stranskih udeležencev, ki bi jih moral (javnega podjetja in izvajalca revizije), zato je v tem delu sam dopolnil postopek. Pooblaščenec je ugotovil, da organ - občina kot temeljna samoupravna lokalna skupnost ne more imeti lastnih poslovnih skrivnosti, lahko je le zavezana varovati tuje poslovne skrivnosti. Glede na to, da noben od stranskih udeležencev ni zatrjeval, da zahtevana dokumenta vsebujeta njune poslovne skrivnosti, jih tudi organ ni dolžan varovati. Pooblaščenec je ugotovil, da revizijsko poročilo sicer vsebuje nekatere osebne podatke, vendar niso vsi varovani osebni podatki - ugotovil je, da podatki o višini plače direktorja javnega podjetja (predvsem variabilnega dela) namreč pomembno prispevajo k javni razpravi o upravičenosti višine njegove plače glede na uspešnost in pravilnost poslovanja javnega podjetja, zato ne gre za varovane osebne podatke.
ODLOČBA:
Številka: 090-165/2012/9
Datum: 4. 10. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), 1. in 2. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP) ter 1. in 3. odst. 248. člena ZUP o pritožbi ….(v nadaljevanju: prosilec) zoper odločbo Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: organ) št. 090-10/2012, z dne 12.06.2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Občine Ilirska Bistrica, št. 090-10/2012 z dne 12.06.2012, v delu, ki se nanaša na zahtevo prosilca z dne 18. 5. 2012 za dostop do fotokopije končnega poročila o reviziji poslovanja javnega podjetja Komunala, d.o.o., Ilirska Bistrica, ki jo je naročila Občina Ilirska Bistrica, in v delu, ki se nanaša na dostop do fotokopije pogodbe z zunanjim revizorjem, odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije:
- Poročila o pregledu poslovanja Javnega podjetja komunala d.o.o. Ilirska Bistrica za leto 2010 – številka JPK-1-2011, pri čemer mora na 21. strani dokumenta pod A.B. prekriti ime in priimek posameznice, navedene v 4. in 7. vrstici;
- Pogodbe o notranjem revidiranju Občine Ilirska Bistrica in Javnega komunalnega podjetja Ilirska Bistrica d.o.o. št. RFC-NR/P5-2011 z dne 24. 6. 2011.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je 18. 5. 2012 pri organu na podlagi ZDIJZ vložil zahtevo za pridobitev:
1. fotokopij vmesnega poročila, odgovora revidiranca in končnega poročila o reviziji poslovanja javnega podjetja Komunala, d.o.o., Ilirska Bistrica, ki jo je naročila Občina Ilirska Bistrica;
2. fotokopij sklepa o začetku postopka revizije, sklepa o začetku postopka za izbiro zunanje revizije in pogodbe z zunanjim revizorjem;
3. datuma in zneska plačila zunanjemu revizorju za opravljeno revizijo in
4. podatka, zakaj pregleda ni opravil nadzorni odbor občine.
Organ je z odločbo št. 090-10/2012 z dne 12. 6. 2012 zahtevo prosilca delno zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je prosilcu zavrnil dostop do Poročila o pregledu poslovanja Javnega podjetja Komunala d.o.o. za leto 2010 – številka JPK -1-201 (v nadaljevanju: revizijsko poročilo), ker ta predstavlja izjemo poslovne skrivnosti, saj je označeno kot: »Poslovna skrivnost – poročilo zaupne narave«. Iz istega razloga je prosilcu zavrnil dostop do Pogodbe o notranjem revidiranju Občine Ilirska Bistrica in Javnega komunalnega podjetja Ilirska Bistrica do.o.o., številka RFC-NR/P5-2011 z dne 24. 6. 2011 (v nadaljevanju: Pogodba) sklenjeno med organom in izvajalcem družbo Refiko d.o.o., Gasilska ulica 13, 2327 Rače. Organ je ugotovil, da sta izpolnjena tako subjektivni kot objektivni kriterij za poslovno skrivnost, saj sta v skladu s Splošnimi pogoji k pogodbi o notranjem revidiranju, ki so sestavni del pogodbe, stranki soglašali, da bosta vse podatke in informacije o izvajanju teh storitev ali v povezavi z njimi, razen tistih, katerih razkritje zahteva zakonodaja, varovali kot poslovno skrivnost in jih brez soglasja pogodbene stranke ne bosta razkrili tretjim osebam ali jih javno objavili. Navedel je, da je oba navedena dokumenta kot poslovno skrivnost označil izvajalec revizije. Nadalje je organ v obrazložitvi pojasnil, da ne razpolaga z vmesnim poročilom in odgovorom revidiranca niti s sklepom o začetku postopka revizije. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe je organ prosilcu posredoval fotokopije Sklepa o začetku postopka za oddajo javnega naročila z dne 17. 6. 2011 številka: 060-2/2011. Navedel je, da je bil izvajalcu dne 9. 8. 2011 plačan znesek 5.760,00 Evrov. Glede 4. točke zahteve prosilca (zakaj pregleda ni opravil nadzorni odbor občine) je organ navedel, da prosilec postavlja vprašanje, in da organ po ZDIJZ ni dolžan prosilcem dajati oziroma pripravljati odgovorov na vprašanja, razen v primeru, da odgovori izhajajo iz že obstoječih dokumentov. Organ je ugotovil, da postavljeno vprašanje ni v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da organ ni stvarno pristojen za odločanje oziroma pripravo odgovora.
Pooblaščenec je 11. 7. 2012 od organa prejel pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi. Prosilec je v pritožbi navedel, da je JP komunala Ilirska Bistrica javno podjetje v 100 % lasti organa in se njegovo poslovanje javno obravnava na seji občinskega sveta, zato ne more biti poslovna skrivnost oziroma zaupne narave. Nadalje je navedel, da je bila revizija plačana z javnimi sredstvi, zato ima pravico vedeti zakaj so bila javna sredstva porabljena. Glede zavrnitve ostalih zahtev iz 1. in 2. točke zahtevka iz razloga, da organ z njimi ne razpolaga, je prosilec navedel, da v primeru, da je to res, postopek ni bil voden v skladu z zakonom in sama revizija ni bila opravljena v skladu s pravili stroke in zakona. Na nezakonitosti in sum dogovarjanja po mnenju prosilca kaže tudi kopija sklepa o začetku postopka za oddajo javnega naročila št. 060-2/2011 z dne 17. 6. 2011 (ni razvidno kaj je predmet revizije, za katero obdobje naj se opravi in kakšen je njen obseg). Da revizija ni bila planirana v proračunu organa po mnenju prosilca izhaja iz dela bilance odhodkov proračuna in Poročila o izvrševanju proračuna v prvem polletju 2011. Glede zavrnitve 4. tč. zahteve se je prosilec pritožil, ker zakonitost delovanja občine in javnih podjetij po Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS) kontrolira nadzorni odbor občine, in ga kot občinskega svetnika zanima zakaj župan ni zahteval, da na podlagi ZLS nadzor opravi nadzorni odbor, ampak je brez sklepa občinskega sveta in brez zagotovljenih proračunskih sredstev sam naročil zunanjo revizijo.
Pooblaščenec je v postopek kot stranska udeleženca povabil izvajalca revizije družbo Refiko, d.o.o., in Javno podjetje komunala Ilirska Bistrica, d.o.o., Prešernova 7, 6250 ilirska Bistrica (v nadaljevanju: JPK), ter ju pozval, da se opredelita do zahteve prosilca. Izvajalec revizije Refiko, d.o.o., je navedel, da nima zadržka glede posredovanja Poročila o pregledu poslovanja Javnega podjetja Komunala d.o.o. za leto 2010, št. JPK-1-2011, z dne 7. 7. 2011 niti glede Pogodbe o notranjem revidiranju Občine Ilirska Bistrica in Javnega komunalnega podjetja Ilirska Bistrica d.o.o., št. RFC-NR/P5-2011, z dne 24. 6. 2011, v primeru, da ima naročnik v svojih aktih zapisano, da te dokumente lahko posreduje tretjim osebam, oziroma v primeru, da je posredovanje informacij skladno z zakonodajo. Navedel je, da navedena dokumenta zanje ne predstavljata poslovne skrivnosti družbe. JPK je z dopisom št. 20-291/2012 z dne 17. 8. 2012 sporočil, da Poročilo zanje ne predstavlja nobene izjeme, ki so določene v 1. odst. 6. člena ZDIJZ.
Organ je v odgovoru št. 090-10/2012 z dne 21. 8. 2012 na poziv Pooblaščenca pojasnil, da z vmesnim poročilom ne razpolaga, ker ga revizijska družba ni izdelala in da zato tudi pisen odgovor organa na (neobstoječe) vmesno poročilo ne obstaja. Pojasnil je, da s pisnim sklepom o začetku postopka revizije ne razpolaga, ker je z revizijskim podjetjem sklenil pogodbo, v kateri je definiran obseg in okvirni termin revizijskega pregleda, o čemer je organ le pisno obvestil JPK. Organ je pojasnil še, da z dokumenti, iz katerih bi izhajal odgovor na vprašanje, zakaj prvega pregleda ni opravil nadzorni odbor organa, ne razpolaga zato, ker je Nadzorni odbor organa samostojni organ občine, ki glede organizacije svojega dela odloča sam. Nadzorni odbor pregleda ni opravil, zato organ ne razpolaga z dokumenti v zadevi.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija. Pooblaščenec ugotavlja, da se prosilec pritožuje zoper odločbo organa št. 090-10/2012 z dne 12.06.2012 v delu, ki se nanaša na odločitev organa o 1., 2. (razen glede sklepa o začetku postopka za izbiro zunanje revizije) in 4. točki njegove zahteve z dne 18. 5. 2012.
Pooblaščenec je ugotovil, da na prvi stopnji v postopku v zvezi z zahtevo za dostop do revizijskega poročila in pogodbe z zunanjim revizorjem nista bila udeležena revidiranec (JPK) in izvajalec revizije (Refiko, d.o.o.), pa bi morala biti, s čimer je organ na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka po 2. in 3. tč. 2. odst. 237. člena ZUP, zato je Pooblaščenec na podlagi 1. in 3. odst. 251. člena ZUP delno odpravil izpodbijano odločbo organa in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Glede pritožbe prosilca v zvezi z zavrnitvijo njegove zahteve za dostop do fotokopij vmesnega poročila, odgovora revidiranca in sklepa o začetku postopka revizije je Pooblaščenec ugotovil, da ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka niti ni bil prekršen materialni zakon, zato je odločbo preizkusil izključno v mejah pritožbenih navedb.
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. odst. 1. člena ZDIJZ, je pa sporno:
- ali končno revizijsko poročilo o opravljeni reviziji poslovanja JPK in pogodba z zunanjim izvajalcem predstavljata izjemo poslovne skrivnosti (izjema po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ) in
- ali organ razpolaga z vmesnim poročilom in odgovorom revidiranca v reviziji poslovanja JPK, ki jo je naročila Občina Ilirska Bistrica, s sklepom o začetku postopka revizije, s sklepom o začetku postopka za izbiro zunanje revizije in z dokumenti, iz katerih izhaja podatek o tem, zakaj pregleda ni opravil nadzorni odbor občine (ali je izpolnjen t. i. kriterij materializirane oblike).
Pooblaščenec se je z vpogledom v dokumentacijo, ki mu jo je skupaj s pritožbo prosilca posredoval organ in ki jo hrani v predmetnem upravnem spisu št. 090-165/2012, ter na podlagi pojasnil organa iz dopisa št. 090-10/2012, z dne 21. 8. 2012, prepričal, da informacijam javnega značaja, ki jih je prosilec opredelil v svoji zahtevi z dne 18. 5. 2012, ustrezajo naslednji dokumenti:
1. Poročilo o pregledu poslovanja Javnega podjetja komunala d.o.o. za leto 2010 – številka JPK-1-2011 (1. tč zahteve – končno poročilo) in
2. Pogodba o notranjem revidiranju Občine Ilirska Bistrica in Javnega komunalnega podjetja Ilirska Bistrica d.o.o. št. RFC-NR/P5-2011 z dne 24. 6. 2011 (2. tč. zahteve – pogodba z zunanjim revizorjem).
Pooblaščenec je sam presojal, ali navedena dokumenta vsebujeta katero od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Pooblaščenec je v skladu s 1. odst. 143. člena ZUP v postopek povabil JPK in Refiko, d.o.o., s čimer je odpravil pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji. Oba sta se vabilu odzvala in vstopila v postopek kot stranska udeleženca. JPK in Refiko, d.o.o., zahtevanih dokumentov nista označila kot svojo poslovno skrivnost (t. i. subjektivni kriterij ni izpolnjen) niti v postopku nista zatrjevala, da zahtevana dokumenta izpolnjujeta t. i. objektivne kriterije za njuno poslovno skrivnost. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 2. odst. 39. čl. ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali, zato je Pooblaščenec glede na navedbe obeh stranskih udeležencev ugotovil, da zahtevana dokumenta v nobenem delu ne predstavljata njune poslovne skrivnosti. Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na splošne pogoje k Pogodbi o notranjem revidiranju, ki naj bi ga zavezovali k varovanju poročila in pogodbe kot poslovne skrivnosti, pri čemer je navedel, da ti podatki niso javni po zakonu in jih je zato mogoče označiti kot poslovno skrivnost. Pooblaščenec v zvezi s tem ugotavlja, da je organ kot občina (temeljna samoupravna lokalna skupnost) oseba javnega prava, ki ne more imeti lastnih poslovnih skrivnosti, lahko je le zavezana varovati tuje poslovne skrivnosti. V konkretnem primeru, kot izhaja iz navedb obeh stranskih udeležencev, zahtevana dokumenta ne vsebujeta njunih poslovnih skrivnosti, zato jih tudi organ ni dolžan varovati. Glede na to, da je stranski udeleženec Refiko, d.o.o., navedel, da nima zadržkov, če je posredovanje podatkov skladno z zakonodajo, Pooblaščenec pojasnjuje, da organom posredovanje informacij javnega značaja (t. j. informacij, ki izvirajo iz delovnega področja organa, nahajajo pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb) nalaga ZDIJZ (2. odst. 5. člena).
Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali zahtevana dokumenta vsebujeta podatke, ki predstavljajo katero drugo izjemo od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ, ki jo je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ dolžan varovati po uradni dolžnosti. Z vpogledom v Pogodbo o notranjem revidiranju Občine Ilirska Bistrica in Javnega komunalnega podjetja Ilirska Bistrica d.o.o. št. RFC-NR/P5-2011 z dne 24. 6. 2011, se je prepričal, da ta sicer vsebuje izjeme po 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ, vendar gre v vseh teh primerih bodisi za imena in priimke javnih uslužbencev ali nosilcev javnih funkcij bodisi za ime in priimek osebe, pooblaščene za zastopanje izvajalca revizije, zato je treba dostop dovoliti na podlagi 1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ (ker je revizijo naročil in plačal organ, gre za podatke o porabi javnih sredstev, oziroma gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije župana).
Pri vpogledu v Poročilo o pregledu poslovanja Javnega podjetja komunala d.o.o. za leto 2010 – številka JPK-1-2011 je Pooblaščenec ugotovil, da ta vsebuje nekatere osebne podatke, ki niso varovani in za katere velja enaka obrazložitev kot za pogodbo (ime in priimek župana in osebe pooblaščene za zastopanje izvajalca revizije), ter ime in priimek osebe pooblaščene za zastopanje revidiranca (podatek je javen v Poslovnem registru RS), imeni in priimka izvajalke cenitve nepremičnin in električarja (podatek v zvezi z opravljanjem dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika, ki ni varovan v skladu s predpisi s področja varstva osebnih podatkov). Poleg tega poročilo vsebuje tudi nekatere osebne podatke posameznikov, katerih razkritje bi v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ pomenilo kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov, in sicer:
- datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi z direktorjem revidiranca;
- znesek osnovne bruto plače direktorja revidiranca;
- podatek o izplačilu spremenljivega dela plače direktorja revidiranca;
- ime in priimek zaposlene pri revidirancu.
Osebni podatki se na podlagi 1. odst. 9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Glede navedenih osebnih podatkov ni zakona, ki bi določal njihovo posredovanje prosilcu, vendar pa ZDIJZ v 2. odst. 6. člena določa, da se, ne glede na določbe 1. odst. tega člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije.
V skladu s 14. členom Statuta Javnega podjetja Komunala Ilirska Bistrica (vir čistopisa: AJPES; v nadaljevanju: Statut JPK) so viri za financiranje dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih služb, ki jih izvaja javno podjetje, med drugim sredstva, ki jih za uporabo javnih dobrin in javnih storitev plačujejo uporabniki, sredstva – viri, ki se zagotavljajo v okviru sistema financiranja javne porabe, in drugi viri, določeni z zakonom ali predpisom občine. Poleg tega o razpolaganju z dobičkom, ki ostane podjetju, na predlog direktorja in nadzornega sveta odloča ustanovitelj (torej Občina Ilirska Bistrica), zato je v javnem interesu, da se javnost seznani s podatki o izplačilih direktorju (znesek osnovne bruto plače in spremenljivi del plače) javnega podjetja, ki se financira pretežno iz javnih sredstev in za katerega o razpolaganju z dobičkom odloča samoupravna lokalna skupnost. Ne glede na to, da je plača direktorja družbe z omejeno odgovornostjo izplačana »nedeljeno« iz celotnih sredstev, s katerimi razpolaga JPK (tako iz javnih sredstev kot iz sredstev, ki jih podjetje pridobi iz tržnega opravljanja dejavnosti), je interes javnosti, da se seznani z višino sredstev, ki jih JPK izplača direktorju javnega podjetja za njegovo »nedeljeno« vodenje podjetja (vodenje poslovanja podjetja na področju dejavnosti gospodarske javne službe in vodenje poslovanja na področju tržne dejavnosti podjetja), večji kot interes direktorja na nerazkritju višine njegove osnovne bruto plače, spremenljivega dela plače (ki je odvisen od uspešnosti poslovanja) in datumu sklenitve pogodbe, po kateri plačo prejema. Podatki o višini plače direktorja javnega podjetja (predvsem variabilnega dela) namreč pomembno prispevajo k javni razpravi o upravičenosti višine njegove plače glede na uspešnost in pravilnost poslovanja javnega podjetja.
Glede imena in priimka zaposlene v JPK pa je Pooblaščenec ugotovil, da ne gre za javno uslužbenko, da neposredno ne gre za porabo javnih sredstev, poleg tega pa iz konteksta, v katerem je posameznica navedena z imenom in priimkom, razkritje njenega imena in priimka nikakor ne bi prineslo nobene dodane vrednosti k javni razpravi, zato je presodil, da interes posameznice, da se njeni osebni podatki (ime in priimek) ne razkrijejo javnosti, prevlada nad interesom javnosti na razkritju posamezničine identitete.
Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da je v konkretnem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, saj je ime in priimek zaposlene mogoče izločiti iz dokumenta na način, da jih pooblaščena oseba organa v dokumentu trajno prekrije, in prosilcu omogoči dostop do vsebine preostalih delov dokumentov, ne da bi to ogrozilo zaupnost navedenih podatkov (glej tudi 21. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Uredba), zato je odločil kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
V preostalih delih (t.j. v delih, ki se nanašajo na pritožbo prosilca glede odločitve organa o njegovi zahtevi z dne 18. 5. 2012 za pridobitev fotokopije vmesnega poročila in odgovora revidiranca (1. tč. zahteve), fotokopije sklepa o začetku postopka revizije (2. tč. zahteve), fotokopije sklepa o začetku postopka za izbiro zunanje revizije (2. tč. zahteve) in za pridobitev podatka o tem, zakaj prvega pregleda ni opravil Nadzorni odbor organa (4. tč. zahteve), je Pooblaščenec pritožbo prosilca na podlagi 3. odst. 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil, kot to izhaja iz 2. tč izreka te odločbe.
Pooblaščenec namreč ne vidi razumnega razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da z navedenimi dokumenti ne razpolaga, še toliko bolj, ker je organ z revizijskim podjetjem res sklenil pogodbo, v kateri je definiran obseg in okvirni termin revizijskega pregleda, o čemer je organ pisno obvestil JPK. Odločitev o zavrnitvi odgovora na vprašanje, zakaj prvega pregleda ni opravil Nadzorni odbor organa, pa je pravilna zato, ker organ z dokumentom, iz katerega bi izhajal odgovor na to vprašanje, ne razpolaga. Pooblaščenec se je pri tem oprl na navedbe organa iz dopisa št. 090-10/2012, z dne 21. 8. 2012 ter na Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o. (Ur. l. RS, št. 38/10; v nadaljevanju: Odlok o ustanovitvi JPK) in Statut JPK, ki oba določata, da nadzor nad poslovanjem podjetja opravlja nadzorni svet JPK. Pri tem Pooblaščenec še pojasnjuje, da je argumentacija organa v tem delu izpodbijane odločbe (»Organ je ugotovil, da postavljeno vprašanje ni v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da organ ni stvarno pristojen za odločanje oziroma pripravo odgovora«) povsem napačna, saj v zvezi z obveznostmi organov po ZDIJZ glede odgovorov na vprašanja ni bistveno, ali se vprašanje »nanaša na pravico dostopa do informacij javnega značaja«, ampak je bistveno, »ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, ki izpolnjuje pogoje za obstoj informacije javnega značaja« - torej, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, ki že obstaja, ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb, in izvira iz delovnega področja organa (1. odst. 4. člena ZDIJZ). Če odgovor ne izhaja iz že obstoječega dokumenta, pa ga organ ni dolžan ustvariti, ampak zavrne zahtevo prosilca iz razloga, ker dokument ne obstaja, in ne iz razloga, ker ni pristojen (v primeru nepristojnosti mora vlogo odstopiti pristojnemu organu ali jo s sklepom zavreči). Pri tem navedbe prosilca o morebitni zakonitosti oziroma neupravičenosti izvedbe zunanje revizije za predmetni postopek niso relevantne, saj Pooblaščenec ni pristojen za ugotavljanje pravilnosti oziroma smotrnosti poslovanja občin. Prav tako tudi morebitna funkcija prosilca v občinskem svetu ne vpliva na pravico do dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Ta zakon namreč ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi, pri čemer prosilcem ni treba izkazati pravnega ali dejanskega interesa.
Pooblaščenec je na podlagi dokumentacije, ki mu jo je posredoval organ, na podlagi odgovora organa 090-10/2012, z dne 21. 8. 2012, in upoštevaje citirane pravne podlage, ugotovil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato je v tem delu izpodbijano odločbo organa, na podlagi 1. in 2. odst. 251. člena ZUP, odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Glede preostalega dela pritožbe prosilca pa je ugotovil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je v skladu s 1. odst. 248. člena ZUP v preostalem delu pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe; glede dela odločbe (odločitev organa o 4. tč. zahteve prosilca (odgovor na vprašanje) je Pooblaščenec ugotovil, da je izrek sicer zakonit, vendar je obrazložen z napačnimi razlogi, zato je v obrazložitvi te odločbe na podlagi 3. odst. 248. člena ZUP sam navedel pravilne razloge, pritožbo prosilca pa tudi v tem delu zavrnil.
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Pooblaščenec o njih ni odločal.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka