Prosilec - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 090-164/2012/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je vložil več vlog, s katerimi je od organa zahteval odgovor na vprašanje in posredovanje različne dokumentacije v zvezi z domnevnimi črnimi gradnjami. Organ je zahteve prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi informacijami javnega značaja ne razpolaga. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil, ker je ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval odgovor zastavljeno na vprašanje, in ker organ ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo.
ODLOČBA:
Številka: 090-164/2012/2
Datum: 20. 3. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 16. 7. 2012 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Oddelek za urejanje prostora, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ) št. 3509-103/2011-22, z dne 28. 6. 2012 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 16. 7. 2012 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Oddelek za urejanje prostora št. 3509-103/2011-22, z dne 28. 6. 2012, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je pri organu v času od oktobra 2011 do aprila 2012 vložil več vlog, s katerimi od organa zahteva odgovore na večkrat ponovljena vprašanja in posredovanje dokumentacije. Prosilec želi prejeti dokumentacijo v zvezi s »korespondenco na relaciji MOL MU – RS MOP IRSOP, iz katere je razviden dogovor o legalizaciji črnih gradenj«, in sicer za področje Rakove Jelše (zahtevi z dne 13. in 20. 3. 2012), za področje Tomačevega (zahtevi z dne 15. in 22. 3. 2012) in za področje Jarške 10c v Ljubljani oziroma graditelja BASSKO (zahtevi z dne 19. 3. 2012 in 14. 4. 2012). Prosilec želi prejeti »podatke o fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za posamezne črne gradnje investitorja BASSKO«, in sicer za področje Jarške 10c v Ljubljani (zahteva brez datuma iz leta 2011) in za področje Zelene Jame (zahteva z dne 9. 3. 2012). V zahtevi z dne 10. 3. 2012 je prosilec navedel, da želi prejeti tudi »podatek o številu črnih gradenj investitorja BASSKO v Ljubljani, v času od 2000 do 2001 in podatek o morebitni rušitvi katere izmed njih«. V vseh navedenih zahtevah prosilec postavlja vprašanje, kaj je potrebno storiti po več telefonskih in pisnih urgencah, komu in koliko donacije plačati, da mu bo organ korektno odgovoril na njegove odprte vloge iz prve polovice oktobra 2011.
Organ je z odločbo št. 3509-103/2011-22, z dne 28. 6. 2012 zavrnil vse, v prejšnjem odstavku navedene, zahteve prosilca. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da z zahtevanimi informacijami javnega značaja ne razpolaga. Posebnih pogovorov z RS MOP IRSOP o legalizaciji črnih gradenj ni bilo, zato organ nima korespondence, ki jo prosilec zahteva. Prav tako organ ne vodi evidenc in ne razpolaga s podatki o fazah postopkov drugih pristojnih organov za pridobitev gradbenih dovoljenj posameznih investitorjev, o črnih gradnjah in o morebitnih rušitvah. Glede na navedeno je organ zaključil, da ne gre za informacije javnega značaja v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, zato je obravnavane zahteve zavrnil na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ.
V pritožbi, vloženi dne 16. 7. 2012, je prosilec navedel, da odločbo organa št. 3509-103/2011-22, z dne 28. 6. 2012 kategorično prereka, saj je do nje prišlo zgolj zaradi ignorance in arogance organa, na katerega sta bila naslovljena prvotna prva dokumenta z dne 14. 10. 2011, kjer je pritožnik želel zgolj pridobiti štiri zanj zelo pomembne odgovore, ki jih do dne vložitve te pritožbe ni prejel. V nadaljevanju pritožbe je prosilec pojasnil, zakaj so ti odgovori zanj življenjskega pomena. Prosilec pričakuje, da bo Pooblaščenec organ »stisnil« do te mere, da bo organ končno »izpljunil« želene odgovore, saj bodo slednji po mnenju prosilca potrdili množici uradnih dokumentov, ki izkazujejo, da je v RS mogoče prav vse, če je le volja prava. Prosilec je pritožbo zaključil s pojasnilom o rušitvi njegove hiše v Ljubljani in z navajanjem primerov legaliziranih črnih gradenj.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 3509-103/2011-24, z dne 26. 7. 2012, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz definicije informacije javnega značaja je (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Zahteve, v delu ki se nanašajo na vprašanje, in pritožba prosilca temeljijo na nerazumevanju sistema dostopa do informacij javnega značaja, kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Prosilec namreč ni zahteval dokumentov, ki obstajajo v materializirani obliki, temveč odgovore na vprašanje, kaj mora storiti po več telefonskih in pisnih urgencah, komu in koliko donacije plačati, da mu bo organ korektno odgovoril na njegove odprte vloge iz prve polovice oktobra 2011. Na tem mestu Pooblaščenec še pripominja, da vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vlogi prosilca z dne 14. 10. 2011, ki naj bi po navedbah prosilca prav tako vsebovali vprašanja, za konkretni primer niso pravno relevantne, zato se Pooblaščenec do vlog prosilca z dne 14. 10. 2011 ni posebej opredeljeval, saj organ v odločbi št. 3509-103/2011-22, z dne 28. 6. 2012, o njih ni odločal. Izpodbijana odločba se namreč nanaša na zahteve prosilca z dne 13. in 20. 3. 2012, z dne 15. in 22. 3. 2012, z dne 19. 3. 2012, z dne 14. 4. 2012, zahteva brez datuma iz leta 2011, z dne 9. 3. 2012 in z dne 10. 3. 2012.
V skladu z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) pa je treba v primeru, ko prosilec zaradi napačnega razumevanju sistema dostopa do informacij javnega značaja organu postavlja vprašanja, vendar iz preostale vsebine njegove vloge izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bil razviden odgovor na zastavljeno vprašanje. V konkretnem primeru je prosilec v vsaki vlogi navedel besedilo »v kontekstu informacije javnega značaja«, zato je Pooblaščenec presodil, da je treba rešiti navedeno vprašanje.
Pooblaščenec ugotavlja, da že iz same narave upravnega postopka in iz splošnih načel izhaja, da mora organ na vloge prosilca odgovarjati, zato organ posebnega dokumenta, ki bi določal postopek, kaj mora storiti prosilec, da bo organ po prejetih urgencah odgovoril na njegovo vlogo, ne izdela oz. ne pridobi od drugih organov ali oseb. Nadalje Pooblaščenec pojasnjuje, da se v upravnem postopku ne plačujejo donacije, s katerimi bi prosilec spodbudil organ, da bi korektno odgovarjal na njegove vloge (celo nasprotno – takšno ravnanje je nedopustno, saj bi ga bilo mogoče označiti kot koruptivno), zato Pooblaščenec ne vidi razlogov, da bi podvomil v trditev organa, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da dokument, ki bi vseboval odgovor na vprašanje, kaj je potrebno storiti po več telefonskih in pisnih urgencah, komu in koliko donacije plačati, da mu bo organ korektno odgovoril na njegove odprte vloge iz prve polovice oktobra 2011, ne obstaja.
Pooblaščenec tudi ne vidi razlogov za dvom v navedbe organa, s katerimi je zatrdil, da ni bilo posebnih pogovorov z RS MOP IRSOP o legalizaciji črnih gradenj, zaradi česar organ nima dokumentacije, ki jo je prosilec označil kot »korespondenca na relacijo MOL MU – RS MOP IRSOP, iz katere je razviden dogovor o legalizaciji črnih gradenj«.
Prav tako Pooblaščenec verjame navedbam organa, iz katerih izhaja, da organ ne vodi evidenc in ne razpolaga s podatki o fazah postopkov drugih pristojnih organov za pridobitev gradbenih dovoljenj posameznih investitorjev, o črnih gradnjah in o morebitnih rušitvah. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da iz 24. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGO-1) izhaja, da za izdajo gradbenih dovoljenj ni pristojen organ, temveč ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve (za objekte državnega pomena na prvi stopnji) in upravna enota, na katere območju leži nepremičnina, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja (za objekte, ki niso objekti državnega pomena na prvi stopnji). Prav tako organ ne izvaja inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem določb ZGO-1 in predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, ki se nanašajo na gradnjo, saj so za ta nadzor na podlagi 26. člena ZGO-1 pristojni gradbeni inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve. Iz vsega navedenega izhaja, da ne obstajajo razlogi, ki bi kazali na to, da organ razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilec označil kot »podatke o fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za posamezne črne gradnje investitorja BASSKO« in kot »podatek o številu črnih gradenj investitorja BASSKO v Ljubljani v času od 2000 do 2001 in podatek o morebitni rušitvi katere izmed njih«.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Prosilec je v vseh obravnavanih zahtevah zahteval odgovor na vprašanje, vendar pa ZDIJZ, po katerem je odločal organ in ki omogoča pritožbo k Pooblaščencu, nikakor ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12, z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ torej, kot je navedeno že zgoraj, podaja definicijo informacije javnega značaja, ki je zgolj in edino že ustvarjen oziroma obstoječ dokument. Prosilec ima po ZDIJZ torej pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne Pooblaščenec pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument. Iz navedenega izhaja, da Pooblaščenec ni pristojen, da bi organu naložil dolžnost, da odgovori na vprašanje prosilca, zato pritožbenim zahtevam prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.
Organa po ZDIJZ tudi ni mogoče prisiliti, da bi odgovarjal na različna vprašanja prosilcev na takšen način, da bi posebej tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja. Od organa je možno zahtevati le, da prosilcu izroči dokumente, iz katerih lahko izhajajo odgovori na njegova vprašanja. Če recimo prosilec vpraša organ, kakšna je izobrazba določenega javnega uslužbenca, je organ po ZDIJZ dolžan prosilcu posredovati dokument, iz katerega izhaja ta informacija, ne pa posebej odgovoriti na to vprašanje. Iz opredelitve informacije javnega značaja, določene v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, namreč izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza. Pooblaščenec zaključuje, da odgovarjanje na vprašanje, ki ga prosilec zastavlja v obravnavanih vlogah, ne sodi v domet pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari ali pridobi dokumente, v katerih bi se nahajali zahtevani odgovori na vprašanja ali dokumente z vsebino, ki jo navaja prosilec (»korespondenca na relaciji MOL MU – RS MOP IRSOP, iz katere je razviden dogovor o legalizaciji črnih gradenj«, »podatki o fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za posamezne črne gradnje investitorja BASSKO« in »podatek o številu črnih gradenj investitorja BASSKO v Ljubljani v času od 2000 do 2001 in podatek o morebitni rušitvi katere izmed njih«). Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali organ ravna pravilno, ker ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti oz. z dokumenti, ki bi vsebovali odgovor na vprašanje prosilca.
Pritožbene navedbe prosilca, povezane s porušitvijo po njegovih navedbah legalnega objekta, za konkretni pritožbeni postopek niso pravno relevantne, zato se Pooblaščenec do njih ni opredeljeval. Ravnanje organa ali drugih organov v postopkih, ki jih se vodijo poleg postopkov po ZDIJZ, stranki v postopku po ZDIJZ nikakor ne daje pravice, da bi prekoračila pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja. Izkušnja, ki jo ima prosilec v drugem postopku, prosilca ne postavlja v privilegiran položaj, ki bi mu dajal več pravic, kot jih ima po ZDIJZ katerikoli prosilec. Po prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse (t.i. erga omnes učinek dostopa do informacij javnega značaja), kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane pritožbe, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja. Pooblaščenec zato zaključuje, da je pritožba prosilca zoper odločbo organa št. 3509-103/2011-22, z dne 28. 6. 2012 neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo organa prve stopnje.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo organa št. 3509-103/2011-22, z dne 28. 6. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločitev Mestne občine Ljubljana, Oddelek za urejanje prostora št. 3509-103/2011-22, z dne 28. 6. 2012.
Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka