Prosilec - Državni zbor
+ -Številka: 090-157/2010/43
Kategorije: Osebni podatek, Tajni podatki, Zahteva za umik stopnje tajnosti
Številka: 090-157/2010/43
Datum: 26. 7. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, dalje ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/2006-UPB2 in 117/2006 – ZDavP2, dalje ZDIJZ) in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, (Ur.l. RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008 in 8/2010, dalje ZUP), o pritožbi…. (dalje prosilec) zoper odločbi Državnega zbora Republike Slovenije, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana (dalje organ) št. 010-01/05-15/28 z dne 29.1.2009, ki se nanaša na prosilca ter zoper odločbo istega organa št. 010-01/10-39/7 z dne 23.7.2010 v zadevi dostopa do informacij javnega značaja in zahteve za umik stopnje tajnosti izdaja naslednjo
DELNO ODLOČBO:
1. Organ je dolžan v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe iz dokumenta: Poročilo o ureditvi zbrane dokumentacije v zvezi s prodajo orožja za obdobje 1991-1993 in pripravi vsebinskega povzetka o dogodkih v omenjenem obdobju, ki sta ga 2.4.2008 pripravila izvedenca oz. pooblaščenca preiskovalne komisije 8x8 Mitja Klavora in Bojan Gričar, umakniti stopnjo tajnosti STOGO TAJNO in ga v obliko fotokopije posredovati na naslov prosilca, na način, da v celotnem dokumentu prekrije naslove prebivališč posameznikov.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Pooblaščenec je z delnimi odločbami št. 090-32/20009/5 z dne 19.6.2009, št. 090/32-2009/18 z dne 24.112009/18, št. 090-157/2010/17 z dne 22.11.2010, št. 090-157/2010/20 z dne 11. 3. 2011, št. 090-157/2010/21 z dne 31. 3.201, št. 090-157/2010/23 z dne 20. 5. 2011 in št. 090-157/2010/35 z dne 27. 1. 2012 delno odločil o pritožbi prosilca z dne 3.2.2009 (dopolnjena dne 13.2.2009), s sklepom št. 090-32/2009/39 in 090-157/2010/9 z dne 21.10.2010 pa združil postopek o navedeni pritožbi s postopkom o pritožbi istega prosilca z dne 7.8.2010, v kateri je prosilec zahteval tudi umik stopnje tajnosti iz dokumentov, ki so označeni s katero od stopenj tajnosti.
Kot je Pooblaščenec pojasnil že v prejšnjih delnih odločbah, ZUP v 219. členu določa, da lahko pristojni organ v primerih, kadar se lahko o kakšni zadevi odloča po delih oziroma po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev, izda odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih (delna odločba). Delna odločba velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo. ZUP delno odločbo predvideva za primere, ko je del postopka ali posamezen zahtevek stranke ločljiv od ostalih in hkrati že primeren za odločitev, medtem ko ostali deli ali zahtevki še niso primerni za odločitev. Če so zahtevki med seboj tako povezani, da ni možna njihova ločitev, delne odločbe organ ne sme izdati. Primernost (ali t.i. "zrelost") za odločitev pomeni, da je popolnoma ugotovljeno relevantno dejansko stanje. Ker bi s čakanjem na ugotavljanje in dokazovanje dejstev v zvezi z drugimi zahtevki stranki preložili trenutek uveljavitve njene pravice ali izpolnjevanja obveznosti (pravica ali obveznost bi postali izvršljivi kasneje), se v takih primerih izda delna odločba. Delna odločba se torej izda vselej, kadar je to mogoče glede na prej navedene tri pogoje. To je v interesu strank, ki s tem prej dosežejo dokončnost izreka in njegovo izvršljivost. Delni odločbi sledi dopolnilna odločba, lahko pa je v posamezni zadevi izdanih več delnih in končna dopolnilna odločba, pri čemer so vsaka zase samostojne glede nastopa pravnih učinkov.
Predmet odločanja v tej delni odločbi je dokumentacija, katere originator je organ, in sicer:
- Poročilo o ureditvi zbrane dokumentacije v zvezi s prodajo orožja za obdobje 1991-1993 in pripravi vsebinskega povzetka o dogodkih v omenjenem obdobju, ki sta ga 2.4.2008 pripravila izvedenca oz. pooblaščenca preiskovalne komisije 8x8 Mitja Klavora in Bojan Gričar.
Dokument je označen s stopnjo tajnosti STROGO TAJNO: Predsednik Državnega zbora RS je dne 14.6.2012, na podlagi ponovnega pregleda dokumenta, izdal oceno možnih škodljivih posledic z oznako tajnosti STROGO TAJNO. Iz omenjene ocene izhaja, da bi razkritje dokumenta nepoklicani osebi ogrozilo vitalne interese Republike Slovenije ali jim nepopravljivo škodovalo. Po pregledu in ponovni oceni celotne dokumentacije predsednik Državnega zbora RS ugotavlja, da se razlogi za določitev tajnosti s potekom časa niso spremenili.
Pooblaščenec je dne 20. 7. 2012 v okviru ogleda in camera vpogledal v obravnavani dokument in ugotavlja, da poročilo predstavlja analizo posameznih dogodkov glede trgovine z orožjem. Na koncu podaja analizo, povzetek in zaključek. Temelji na dokumentaciji MORS, ki je že bila predmet presoje Pooblaščenca in javnih virov (knjiga Branilci domovine- trgovci s smrtjo, Kaj nam pa morete, Okopi-Pot Slovenske države 91-94, Premiki: Nastajanje in obramba Slovenske države).
Pooblaščenec se je nadalje ukvarjal z vprašanjem, ali je podana izjema iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki varuje podatke, ki so na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljeni kot tajni
Navedena izjema je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/2006-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZTP) in pozna 4 stopnje varovanja: STROGO TAJNO, TAJNO, ZAUPNO in INTERNO. V ZTP je področje določanja, varovanja in dostopnosti javnih podatkov urejeno enotno, celovito in za vse državne organe enako. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni in formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni naslednji trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene o možnih škodljivih posledicah, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP).
V zvezi s presojo konkretnega dokumenta Pooblaščenec ugotavlja, da vidna oznaka STROGO TAJNO na dokumentu, obstoj pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki se hrani kot priloga k dokumentu in podpis predsednika Državnega zbora RS, kot pristojne pooblaščene osebe, načeloma kažejo na izpolnjevanje formalnih pogojev, ki pa jih nikakor ni mogoče obravnavati ločeno oziroma izven obstoja materialnih kriterijev. Obstoj materialnih kriterijev je brez dvoma podlaga za nadaljnjo presojo formalnih kriterijev. Drug brez drugega ne moreta zagotoviti pogojev za obstoj tajnih podatkov. Zato je Pooblaščenec primarno ugotavljal obstoj materialnih kriterijev. Pri ugotavljanju obstoja materialnega kriterija je bistvena sama vsebina dokumenta, ki je označen s stopnjo tajnosti. Kot tajen podatek se namreč lahko določi le dokument, katerega vsebina se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS oziroma na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje. Šele obstoj takšne vsebine dokumenta predstavlja podlago, iz katere se lahko izvede zaključek, da bi razkritje nepoklicani osebi lahko ogrozilo vitalne interese Republike Slovenije ali jim nepopravljivo škodovalo in se ga lahko označi s stopnjo tajnosti.
V obravnavanem primeru je ključno vprašanje, o katerem je odločal Pooblaščenec, vprašanje, ali je dokument upravičeno označen s stopnjo tajnosti na podlagi Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/2006, uradno prečiščeno besedilo; ZTP) oziroma, ali se v konkretnem primeru vsebina zahtevanega dokumenta nanaša na tista področja, ki jih za ta namen predvideva ZTP?
Po skoraj dvajsetih letih od nastanka dokumentov, ki so nastali v okviru t.i. »trgovine z orožjem« in ki so podlaga za poročilo oz. jih omenjeno poročilo analizira, se nikakor ni mogoče strinjati, da se zahtevano poročilo še vedno nanaša na vsebine oziroma eksplicitno navedena področja, ki jih ZTP predvideva v 5. členu in da bi njegovo razkritje ogrozilo vitalne interese Republike Slovenije ali jim nepopravljivo škodovalo. Dokumenti MORS, ki so bili podlaga za pripravo predmetnega poročila, so bili namreč v preteklem obdobju deloma ali v celoti že javno objavljeni (v različnih knjigah) oziroma je Pooblaščenec tekom tega postopka z delnimi, že pravnomočnimi odločbami, odločil, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Organ je tudi v celoti sledil tem odločbam Pooblaščenca in je te dokumente že posredoval prosilcu. Prav tako je Pooblaščenec seznanjen, da je MORS, v postopku po ZDIJZ, tudi sam umaknil stopnje tajnosti z večine dokumentov v zvezi s trgovino z orožjem, ki so bili podlaga za predmetno poročilo. Postavlja se torej vprašanje, ali in iz katerih razlogov je lahko kot STROGO TAJNO označeno predmetno poročilo, ki temelji na dokumentih, ki nimajo več oznake tajnosti? Ob tem tudi ne gre spregledati dejstva, da je bilo poročilo naročeno s strani preiskovalne komisije, ki je ugotavljala vpletenost in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi s trgovanjem z orožjem, kar nedvomno kaže na to, da je dokument vezan na konkretna ravnanja posameznih funkcionarjev in javnih uslužbencev, ne pa na politiko delovanja Republike Slovenije na področjih, ki jih ZTP varuje kot posebej občutljiva. Tudi, v kolikor pojem »obrambe države, javne varnosti ali zunanje zadeve« iz 5. čl. ZTP raztegnemo na »trgovanje z orožjem, vezano na posamezne uslužbence«, pa ni mogoče izvesti zaključka (ki ga prav tako nalaga zakon), da bi razkritje nepoklicani osebi lahko ogrozilo vitalne interese Republike Slovenije ali jim nepopravljivo škodovalo, na kar se sklicuje organ v pisni oceni škodljivih posledic. Kot že povedano, dokumenti, na katerih temelji omenjeno poročilo, ne nosijo več oznake po ZTP oziroma so bili v javno dostopnih virih (prej omenjeni literaturi) že javno objavljeni, brez da bi ogrozili vitalne interese Republike Slovenije. Zato ni prav nobenega razloga, da bi se posebej varovalo samo poročilo, ki zgolj povzema oz. analizira te dokumente. ZTP sicer v prvem odstavku 12. člena predvideva, da lahko pooblaščena oseba določi za tajen tudi podatek, ki je nastal z združevanjem ali povezovanjem podatkov, ki sami po sebi sicer niso tajni, če tako združeni ali povezani pomenijo podatek ali dokument, ki ga je treba zavarovati iz razlogov po tem zakonu, vendar Pooblaščenec ocenjuje, da dokument tudi v obliki poročila, ne razkriva ničesar novega ali drugega, kar ni že znano in javno dostopno, saj se je o t.i. »trgovini z orožjem« skozi leta v medijih, izdanih knjigah in na splošno, množično razpravljalo, s ciljem, da bi se razjasnile okoliščine takratnega dogajanja v povezavi z domnevnimi nepravilnostmi pri ravnanju z javnimi sredstvi ter potencialno porabo javnih sredstev in morebitnimi nezakonitimi ravnanji javnih uslužbencev in drugih vpletenih oseb.
ZTP v osnovi izhaja iz načela transparentnosti, saj je prost pretok informacij ključna okoliščina, po kateri se ocenjuje demokratičnost družbe. Seveda pa omenjeno načelo ni absolutno in neomejeno, obstajajo tudi situacije, ko je treba zaradi določenih okoliščin dostop do informacij omejiti. Da ne bi prišlo do zlorab, je bistveno, da je pravna norma v zakonu čim bolj podrobna, po drugi stani pa vendar tudi dovolj široka, da bi lahko z njo zajeli in predvideli čim več možnih situacij, vse je praktično nemogoče. Zakonodajalec je označitev dokumentov STROGO TAJNO vezal na škodo, ki bi ogrozila vitalne interese Republike Slovenije. Pojem ogrožanja vitalnih interesov definira 10. točka 2. člena ZTP, ki pravi, da je ogrožanje vitalnih interesov države ogrožanje njene ustavne ureditve, neodvisnosti, ozemeljske celovitosti in obrambne sposobnosti. ZTP obenem v 2. odstavku 12. člena od pooblaščene osebe, ki določa stopnjo tajnosti, zahteva, da v pisni oceni možnih škodljivih posledic konkretno navede, kateri vitalni interesi države bi bili z razkritjem dokumenta ogroženi. Po oceni Pooblaščenca v konkretnem primeru pisna ocena škodljivih posledic ne izpolnjuje tega pogoja. Organ kot originator dokumenta je v oceni možnih škodljivi posledic uporabil le besedno zvezo iz zakona, brez konkretnega pojasnila oziroma obrazložitve, na kakšen način bi lahko razkritje poročila ogrozilo vitalne interese države ali jim nepopravljivo škodovalo. Še več, iz pisne ocene škodljivih posledic z dne 14. 6. 2012, ki jo je pripravil predsednik Državnega zbora, ne izhaja niti, na katero varovano področje iz 5. čl. ZTP se nanaša poročilo. Tako ni jasno, ali bi razkritje poročila ogrozilo vitalne interese Republike Slovenije na področju ustavne ureditve ali neodvisnosti ali ozemeljske celovitosti ali obrambne sposobnosti. Takšna pavšalna ocena, oprta zgolj na zakonsko normo, pomeni nezakonito uporabo instituta tajnosti, saj ni mogoče ugotoviti razlogov, ki so narekovali odločitev organa, da je dokument označil STROGO TAJNO, kar zakon, prav s pisno oceno možnih škodljivih posledic, v demokratični družbi zahteva. Če bi dopustili, da bi bilo že samo sklicevanje na zakonsko normo dovolj, da se podatki označijo s stopnjo tajnosti, bi dejansko privolili v široko uporabo diskrecijskega ukrepanja in v možnost zlorab, kar pa je v nasprotju s temeljnimi načeli ZTP, predvsem pa korak nazaj, saj je javnost dela in pravica dostopa do podatkov in informacij državnih organov splošno sprejeto načelo v sleherni moderni družbi, obenem pa tudi pogoj in zagotovilo normalnega delovanja teh organov, ki brez zaupanja, sodelovanja in podpore javnosti, praktično ne morejo biti učinkoviti.
Organu je ob tem dobro znano, da so bili dokumenti, ki jih poročilo povzema, deloma ali v celoti že prosto dostopni, saj mu je bilo z delnimi odločbami naloženo, kateri dokumenti in v kakšni obliki predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Škoda, ki jo zgolj pavšalno v pisni oceni škodljivih posledic predvideva originator, bi torej lahko že nastala z objavo samih dokumentov, na katerih temelji poročilo, vendar je Pooblaščenec ni zasledil, prav tako pa se nanjo ni skliceval organ.
Vsa zgoraj ugotovljena dejstva predstavljajo argumente, da ni prav nobenega razloga, da bi zahtevan dokument moral nositi kakršnokoli stopnjo tajnosti, saj ni izpolnjen materialni pogoj za obstoj tajnega podatka, ki ga zahteva ZTP v 5. členu, z vidika ocene teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic, pa ni izpolnjen niti formalni kriterij iz 11. člena ZTP. Upoštevajoč navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni podana izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec se posebej opredeljuje tudi do določbe 17. člena ZTP, ki v tretjem odstavku določa, da se mora podatek oziroma dokument obravnavati kot tajen, tudi če je označen le s stopnjo tajnosti. Slednja določba ima nedvomno namen varovanja tajnih podatkov na splošno, da je vsak posameznik ali organ, ki se seznani s tajnim dokumentom, zavezan, da ga obravnava kot tajnega. Na ta način je preprečena samovoljna in arbitrarna presoja tistega, ki pride v stik s tovrstnim dokumentom, ali bo z njim postopal kot s tajnim dokumentom. Vendar pa navedena določba ne more izničiti strogih kriterijev, ki jih sicer določa ZTP, da lahko nek dokument nosi oznako tajnosti. Zato je treba ločiti postopek ugotavljanja, ali gre za tajne podatke, od same seznanitve s tovrstnimi dokumenti. V postopku ugotavljanja, ali gre za tajen podatek, je vselej nujna in bistvena presoja, ali dokument kot tak kumulativno izpolnjuje formalne in materialne kriterije. Če jih ne, ne moremo govoriti o tajnih podatkih, tudi če nosi oznako tajnosti. Drugačna razlaga 17. člena ZTP bi sicer izničila namen zakonodajalca, ki je s strogimi in jasnimi določili želel omejiti vsesplošno uporabo instituta tajnosti. Pooblaščenec zato določbo 17. člena ZTP razume kot varovalko tajnih podatkov, nikakor pa z vidika postopka ugotavljanja, ali gre za tajne podatke, ne more izključiti ostalih določb ZTP, ki jasno določajo pogoje in postopek določanja tajnih podatkov. Pooblaščenec je na podlagi ZDIJZ pristojen preizkusiti, ali gre v obravnavanem primeru za tajne podatke, zato je zavezan ugotoviti izpolnjevanje kriterijev, ki jih določa ZTP.
Glede na ugotovitev Pooblaščenca, da so podatki v nasprotju z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti in ob dejstvu, da je prosilec v svoji zahtevi z dne 15.3. 2010 in 17.3.2010 izrecno zahteval tudi umik stopnje tajnosti, ki jo je pristojni organ z izpodbijano odločbo zavrnil, je Pooblaščenec v skladu s tretjim odstavkom 21. člena ZDIJZ v povezavi s 4. odstavkom 6. člena tega zakona izvedel postopek umika stopnje tajnosti.
Iz 4. odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da lahko prosilec na podlagi svoje ocene (mnenja), da so podatki nezakonito označeni s stopnjo tajnosti, zahteva umik stopnje tajnosti. Pri tem ga zakonodajalec v njegovi pravici ni omejil na določene stopnje tajnosti, saj je uporabil izraz »označeni s stopnjo tajnosti«, kar nedvomno pomeni, da lahko prosilec zahteva umik za vse štiri stopnje tajnosti: interno, zaupno, tajno in strogo tajno. Prav tako zakonodajalec ni vezal stopnje tajnosti na možnost vložitve pritožbe, saj je dal prosilcu »splošno« pravico, da se lahko na odločitev organa pritoži v primerih vseh stopenj tajnosti (4. odstavek 21. člena ZDIJZ). O pritožbi prosilca je v skladu s 27. členom ZDIJZ pristojen odločati Pooblaščenec. Institut »umik stopnje tajnosti«, ki ga ureja ZDIJZ, je samostojen postopek, ki ga je treba obravnavati ločeno od ureditve po ZTP, pa tudi od instituta »prevladujočega javnega interesa«, na kar nedvomno kaže zakonska ureditev, ki ureja dostop do informacij na podlagi javnega interesa v 2. odstavku 6. člena ZDIJZ, medtem ko je umik stopnje tajnosti urejen ločeno, v 4. odstavku omenjenega člena. Edina povezava, ki jo je predvidel zakon, je v postopka in pristojnostih, to pomeni, da je na prvi stopnji o zahtevi prosilca za umik stopnje tajnosti zavezan odločati organ, ki ga v drugem odstavku 21. člena določa ZDIJZ, enako kot pri zahtevi za presojo prevladujočega javnega interesa. Drugih omejitev, ki so npr. eksplicitno navedene pri testu interesa javnosti v 2. odstavku 6. člena ZDIJZ, zakonodajalec pri zahtevi za umik stopnje tajnosti ni predvidel, saj bi jih sicer moral izrecno navesti in bi bila pritožba v tem delu nedovoljena. To pomeni, da ima prosilec pravico zahtevati umik za vse štiri stopnje tajnosti in v primeru zavrnitve vložiti pritožbo, posledično pa ima Pooblaščenec pooblastilo, da presoja pritožbo glede možnosti umika stopnje tajnosti za vse štiri stopnje. Navedeno izhaja tudi iz namena zakonodajalca, ki je na Odboru Državnega zbora Republike Slovenije za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, na 8. nujni seji, dne 10. junija 2005 razpravljal o predlagani spremembi ZDIJZ. Predlagatelj trenutne ureditve glede zahteve za umik stopnje tajnosti (ki ga je na odboru zastopal g. Gorazd Perenič, državni sekretar) je pojasnil, da se jim pri najvišjih dveh stopnjah tajnosti, test javnega interesa ne zdi smiseln, zato so predlagali, citirano iz magnetograma: «da se ne dopusti test javnega interesa, se pa dopusti škodni test, tudi ne nazadnje zaradi vseh obveznosti Nata, boja proti terorizmu in tako dalje. Tako, da če bi prišlo do kakršnegakoli neupravičenega ali pretiranega označevanja dokumenta, potem ima Pooblaščenka vsa pooblastila. Test javnega interesa bo tu pravzaprav tudi v praksi relativno težko izvajati, zaradi tega, ker strogo tajno in tajno se uporabi takrat, ko so ogroženi najbolj vitalni interesi Republike Slovenije. Težko si predstavljam drug interes, ki bi bil močnejši od najbolj vitalnih interesov Republike Slovenije. Namreč, takoj ko bi se ugotovilo, da pa ne gre za vitalne interese, potem pa oznaka ni upravičena in jo je pooblaščenka oziroma jo je že organ dolžan sam odstraniti. Kar se pa tiče tega, zakaj se tu sklicujemo na "po postopku iz drugega odstavka 16. člena (v naslednjem odstavku magnetograma ugotovijo, da je namesto 21. člena napačno naveden 16. člen, pripomba Pooblaščenca)". Tam je predviden postopek, kako se odloča o testu javnega interesa, in mi predlagamo, da se odloča na enak način« konec citata.
Glede na vse zgoraj navedeno in ob ugotovitvi, da so podatki v nasprotju z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti, je Pooblaščenec odločil, da mora organ iz dokumenta: Poročilo o ureditvi zbrane dokumentacije v zvezi s prodajo orožja za obdobje 1991-1993 in pripravi vsebinskega povzetka o dogodkih v omenjenem obdobju, ki sta ga 2.4.2008 pripravila izvedenca oz. pooblaščenca preiskovalne komisije 8x8 Mitja Klavora in Bojan Gričar, umakniti stopnjo tajnosti STOGO TAJNO.
Ker je Pooblaščenec na ogledu in camera ugotovil, da poročilo vsebuje osebne podatke funkcionarjev in javnih uslužbencev: ime in priimek z ali brez funkcije ter oseb, ki so bile na različne načine povezane z omenjenimi dogodki, poleg tega se na določenih delih pojavljajo tudi naslovi prebivališč, je v nadaljevanju presojal tudi obstoj izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, glede varstva osebnih podatkov. Za presojo dopustnosti razkritja osebnega podatka je potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Bistven element pojma osebnega podatka je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša.
Pooblaščenec ugotavlja, da so v obravnavanem dokumentu posamezniki na podlagi imena in priimki skupaj s funkcijo ali brez nje (povezava z javno funkcijo ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca izhaja iz same vsebine dokumenta), neposredno določljivi, vendar v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ, ne gre za varovane osebne podatke. Pooblaščenec nadalje poudarja, da tudi imena in priimki oseb, za katere iz vsebine dokumenta ni razvidno, da gre za osebne podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in jih je skupaj z drugimi informacijami možno identificirati, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj je Pooblaščenec z v uvodu navedenimi pravnomočnimi delnimi odločbami, v katerih je presojal informacije, na osnovi katerih je bilo izvedeno omenjeno poročilo in se torej vsebinsko nanaša na iste osebe, odločil, da je interes javnosti za razkritje navedenih informacij močnejši od javnega interesa oziroma interesa drugih oseb za omejitev dostopa do omenjenih informacij. Pri tem je poudaril, da so bili osebni podatki velike večine posameznikov, ki se v teh dokumentih pojavljajo, javnosti preko medijev in javnih razprav že razkriti. Glede na potek časa pri uporabi testa interesa javnosti tudi ni bilo dodatne ovire oziroma ni bilo mogoče izkazati nikakršne škode, ki bi lahko nastala pri izvedbi sodnega ali kakršnega koli drugega postopka. Zaradi navedenega ni nobenega tehtnega razloga, da bi v tej delni odločbi Pooblaščenec odločil drugače.
Glede naslovov prebivališč, ki se navedeni v dokumentu, ki je predmet presoje, Pooblaščenec ugotavlja, da sodijo med varovane osebne podatke in predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so podane druge izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da slednje niso podane.
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, je Pooblaščenec ugotovil, da je z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do v izreku te odločbe navedenim dokumentom, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa odpravil in sam, s to odločbo, delno rešil zadevo. Pritožbi prosilca je delno ugodil in izpodbijano odločbo delno odpravil, saj je ugotovil, da je organ v postopku na prvi stopnji nepopolno ter zmotno ugotovil dejstva (ter zato posledično napačno uporabil materialno pravo) in storil tudi nekatere bistvene kršitve pravil postopka. Pooblaščenec je tako dopolnil postopek in odpravil omenjene pomanjkljivosti ter sam odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Organ je dolžan v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe iz dokumenta: Poročilo o ureditvi zbrane dokumentacije v zvezi s prodajo orožja za obdobje 1991-1993 in pripravi vsebinskega povzetka o dogodkih v omenjenem obdobju, ki sta ga 2.4.2008 pripravila izvedenca oz. pooblaščenca preiskovalne komisije 8x8 Mitja Klavora in Bojan Gričar, umakniti stopnjo tajnosti STOGO TAJNO in ga v obliki fotokopije posredovati na naslov prosilca, na način, da v celotnem dokumentu prekrije naslove prebivališč posameznikov, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to delno odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka