Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-160/2012/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval podatke o tem, kolikšne stroške je imela policija s preiskavo nekaterih konkretno opredeljenih kaznivih dejanj. Organ je zahtevo zavrnil zaradi neobstoja dokumentov, saj v okviru svojega delovnega področja ne vodi podatkov glede stroškov preiskave kaznivih dejanj. Po oceni Pooblaščenca je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri organu celovito in popolno ugotovila dejansko stanje, saj je poslala več pisnih poizvedb za zahtevane podatke, iz prejetih odgovorov pa nedvomno izhaja, da organ tovrstnih podatkov ne vodi. Organ tudi ni bil dolžan odstopiti zahteve prosilca drugemu organu, saj iz narave zahtevanih podatkov jasno izhaja, da če z njimi ne razpolaga policija, tudi noben drug organ ne bi mogel. Zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-160/2012/2
Datum: 23. 7. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 7. 2012, zoper odločbo št. 090-38/2012/8, z dne 11. 07. 2012, izdalo Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 27. 6. 2012 pri organu vložil zahtevo za podatke o tem, kolikšne stroške je policija imela s preiskavo kaznivih dejanj, katere naj bi v zvezi s povzročitvijo stečaja nad HKS Sicuro in Zadrugo S z.b.o. ter posledičnim oškodovanjem upnikov storil osumljeni …….., nekdanji direktor HKS Sicure, predsednik Zadruge S z.b.o. in nekaj časa tudi direktor družbe Perne Julijana d.d. Prosilec ob tem navaja, da je v predmetni zadevi Okrožno državno tožilstvo obtožnico umaknilo, vsi dosedanji postopki pregona so bili torej zaman, zanje pa je bilo porabljenega izredno veliko proračunskega denarja. Prosilec meni, da ima kot državljan in davkoplačevalec pravico izvedeti, koliko javnih sredstev je bilo porabljenih za te postopke. Želi torej pridobiti natančen izračun (vseh) stroškov, ki jih je policija imela v tej zadevi oziroma je bil z njimi obremenjen državni proračun. Prosilec želi podatke prejeti na elektronski naslov, torej v elektronski obliki.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-38/2012/8 z dne 11. 7. 2012 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Ob tem je organ pojasnil, da je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja v postopku preverjala obstoj zahtevanih informacij in ugotovila, da policija v okviru svojega delovnega področja ne vodi podatkov glede stroškov preiskave kaznivih dejanj v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega gradiva. Ker dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, ne obstajajo, je organ njegovo zahtevo zavrnil.
Zoper izpodbijano odločno je prosilec pri organu dne 12. 7. 2012 vložil pritožbo. Ponovno navaja dejstva, ki jih je navedel že v zahtevi, obenem pa še dodaja, da je policija organizirana državna inštitucija, ki deluje v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi. Ker sodi med večje proračunske porabnike, bi prosilec pričakoval, da bodo vse izvedene policijske aktivnosti evidentirane in stroškovno ovrednotene, pri čemer bi moral biti zabeležen vsak strošek, ki se pri izvajanju nalog policije pojavi. Takšno evidenco bi prosilec kot državljan pričakoval tudi na nivoju posameznih projektov oziroma delovnih skupin, kakršna je bila v danem primeru formirana. Prosilec ob tem meni, da odgovor uradne osebe ne odraža dejanskega stanja in da gre pri izpodbijani odločbi za izmikanje posredovanja informacij ali pa za prikrivanje pomanjkljive evidence policije. Prosilec ob tem navaja, da upravičeno dvomi, da policija ravna po domače in deluje brez vsakršnih evidenc in stroškovnikov. Prosilec še dodaja, da v kolikor policija res ne razpolaga z zahtevanimi informacijami (četudi bi morala), pa bi morala njegovo zahtevo odstopiti organu, ki je pristojen za njeno reševanje in prosilca o tem obvestiti. Prosilec vztraja pri zahtevi in organu predlaga, da svojo odločitev spremeni tako, da zahtevane informacije najde in mu jih posreduje.
Organ je pritožbo prosilca dne 18. 7. 2012, z dopisom št. 090-38/2012/11, odstopil v reševanje Pooblaščencu. Navaja, da vztraja pri izpodbijani odločbi in da z informacijami, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga. Podatki o porabi sredstev proračuna policije po namenu in po tipu proračunskih postavk pa so javno dostopni v poročilu o delu policije za posamezno leto, ki je objavljeno na spletni strani policije (http://www.policija.si/index.php/statistika/letna-porocila). V zvezi z navedbo prosilca, da bi organ moral njegovo zahtevo dostopiti drugemu organu, organ pojasnjuje, da zahteve ni odstopil, ker po njegovem vedenju tudi noben drug organ ne vodi evidence o stroških posameznih postopkov policije. Nenazadnje je tudi ministrstvo za javno upravo in pravosodje enak zahtevek, kot ga je prejela policija, tudi odstopilo njej v reševanje.
Pritožba ni utemeljena.
V izpodbijani odločbi je organ svojo odločitev oprl na dejstvo, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, zato ni izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike za obstoj informacije javnega značaja iz 4. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s zahtevanimi dokumenti, o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Iz spisa predmetne upravne zadeve, ki jo je organ posredoval Pooblaščencu, namreč izhaja, da se je uradna oseba, pristojna za dostop do informacij javnega značaja, s pisno poizvedbo dne 28. 6. 2012 obrnila na Službo generalnega direktorja policije, Sektor za razvoj in sistemske naloge, Oddelek za načrtovanje in analitiko in od nje zahtevala posredovanje informacij, ki jih je zahteval prosilec. Od navedenega oddelka je dne 4. 7. 2012 prejela odgovor, da je predkazenski postopek oziroma policijsko preiskavo v zadevi HKS Sicura vodil SKP PU Postojna (sedaj SKP PU Koper), preiskavo Zadruge S z.b.o. in družbe Perne Julijana d.d., pa SKP PU Ljubljana. Iz spisa upravne zadeve obenem izhaja, da je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja, dne 4. 7. 2012 od Policijske uprave Ljubljana, Službe direktorja, prejela odgovor, da je Oddelek za gospodarsko kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana v letu 2002 in 2005 izvedel obširno preiskavo več kaznivih dejanj, v zvezi s postopki kazenskega pregona, ki zanimajo prosilca. Po zaključeni preiskavi so bile kazenske ovadbe odstopljene na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, ki je vodilo in usmerjalo nadaljnji postopek. V zvezi z zahtevo prosilca, ki se nanaša na pridobitev natančnih stroškov, nastalih v času preiskave, pa pojasnjujejo, da ne vodijo stroškovnika o posameznih preiskavah, izdelava tovrstnega dokumenta pa bi pomenila veliko količino dela in prekomerno obremenitev posameznih služb. Z zahtevo za podatke se je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja dne 6. 7. 2012 pisno obrnila tudi na PU Koper, od katere je dne 10. 7. 2012 prejela odgovor, da na SKP PU Koper stroškov o posameznih kriminalističnih preiskavah ne vodijo in zato dokumenta o tem nimajo. Enako je veljalo za nekdanjo SKP PU Postojna, ki je vodila predkazenski postopek v zadevi HKS Sicura.
Po oceni Pooblaščenca je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri organu celovito in popolno ugotovila dejansko stanje, saj je poslala več pisnih poizvedb za zahtevane podatke, iz prejetih odgovorov pa nedvomno izhaja, da organ tovrstnih podatkov ne vodi. Pooblaščenec tako nima razumnega razloga, da bi dvomil v ugotovljeno dejansko stanje (da zahtevani podatki ne obstajajo). Tudi sicer prosilec ne navaja nobenih konkretnih dejstev, iz katerih bi izhajalo, da organ z zahtevanimi podatki razpolaga, vendar mu jih ne želi posredovati. Po pregledu temeljnih pravnih podlag, ki urejajo delovanje organa (npr. Zakon o policiji, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o državni upravi, Zakon o javnih financah, itd.) pa Pooblaščencu tudi ni znana pravna podlaga, da bi organ podatke, ki jih zahteva prosilec, sploh moral voditi na način, kot jih zahteva prosilec. Zakon o policiji (Uradni list RS, št. 49/98, s spremembami in dopolnitvami), namreč vodenja evidenc na način, kot jih želi prosilec, ne določa. Tudi sicer je Pooblaščencu iz lastne prakse pri finančnem poslovanju znano, da poslovanje državnih organov (tudi policije) ne poteka na način, da se za vsako posamično izvedeno nalogo (npr. posamično preiskavo kaznivega dejanja) »separativno« beležijo vsi stroški, ampak finančno poslovanje organov ureja Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, s spremembami in dopolnitvami) in vsakokratni zakon o izvrševanju proračuna – aktualni je Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2011 in 2012 (Uradni list RS, št. 96/2010). Razpolaganje s finančnimi sredstvi organa je tako vezano na vsakokratno sprejet državni proračun, v okviru katerega ima vsak proračunski uporabnik (tudi organ) predvidena sredstva za določen namen oz. za delovanje na določenem področju. Poslovanje organa s finančnimi sredstvi tako ni pravno nevezano, kot zatrjuje prosilec, ampak gre preprosto za to, da državni proračun (in proračun organa) ni sestavljen tako, da bi omogočal analizo in pridobitev podatkov na način, kot jih zahteva prosilec.
Organ je ob tem postopal pravilno, ker zahteve prosilca ni odstopil drugemu organu, saj iz narave zahtevanih podatkov jasno izhaja, da če z njimi ne razpolaga policija, tudi noben drug organ ne bi mogel. Podatki o finančnem poslovanju policije namreč nedvomno izhajajo iz njenega delovnega področja in torej ni nobenega drugega organa, ki bi bil pristojen za obravnavo zahteve prosilca in ki bi mu organ lahko odstopil zahtevo v vsebinsko obravnavo.
Pooblaščenec na podlagi ugotovitev v pritožbenem postopku tako ne more slediti navedbam prosilca, da odgovor uradne osebe ne odraža dejanskega stanja in da gre pri izpodbijani odločbi za izmikanje posredovanja informacij ali pa za prikrivanje pomanjkljive evidence policije. Ker zahtevane informacije ne obstajajo, pritožba prosilca ni utemeljena. Ob tem Pooblaščenec še pojasnjuje, da organ za potrebe prosilca tudi ni dolžan ustvariti informacije, s katero v času, ko je vložena zahteva, ne razpolaga. Organi, zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec tudi nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari dokumente, ki so predmet zahteve prosilca.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Pooblaščenec je posledično, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo; ZUT), oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-38/2012/8 z dne 11.7.2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-38/2012/8 z dne 11.7.2012.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka