Mollier d.o.o. - Splošna bolnišnica Celje
+ -Številka: 090-154/2012/11
Kategorije: Javna naročila, Poslovna skrivnost, Osebni podatek
Številka: 090-154/2012/11
Datum: 26. 9. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter 1. odstavka 248. člena in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006-ZUS-1, 126/2007 in 65/2008, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 6. 7. 2012, družbe Mollier d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, 3000 Celje (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 20. 6. 2012, št. 496/2012-SJ, Splošne bolnišnice Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba Splošne bolnišnice Celje, z dne 20. 6. 2012, št. 496/2012-SJ delno odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v vzorec pogodbe, kraj Trbovlje, brez datuma, ki je del ponudbene dokumentacije ponudnika Rudis d.o.o. in je zvezi z javnim naročilom št. JN-7870/2011, »Energetska sanacija objektov v Splošni bolnišnici Celje - posodobitev primarne energetske oskrbe z dogradnjo trigeneracije- odprti postopek«, s tem, da je organ dolžan prekriti ime in priimek pri »pooblaščeni predstavnik izvajalca«, na strani 64.
2. V delu, v katerem je prosilec zahteval:
- seznam referenčnih del (Priloga 5 k obrazcu 1),
- potrdila investitorjev o izvedbi navedenih referenčnih del (Priloga 5a k Obrazcu 1),
- izjave o zagotavljanju servisa (Priloga 7 k Obrazcu 1),
- popis proizvajalcev in serviserjev opreme,
- dokazila o sposobnosti za izvedbo servisiranja ponujene opreme,
- veljavna pisna pooblastila proizvajalcev, ki so proizvedli ponujeno opremo, s katerim pooblaščajo navedene servise za servisiranje opreme in dobavo rezervnih delov;
- izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, z navedbo imen in priimkov serviserjev,
- certifikate o usposobljenosti za brezhibno vzdrževanje primerljive opreme, izdane s strani učnega servisnega centra proizvajalca, ki so jih pridobili navedeni serviserji v izjavi iz prejšnje alineje,
- izjave odgovornih oseb za vzdrževanje, ki sta zaposleni v dveh različnih organizacijah na območju držav članic EU, ki potrjujeta brezhibno kvaliteto in pravočasnost servisiranja,
- podatke o podizvajalcu in soglasje podizvajalca (Obrazec 3),
- terminski načrt (Priloga 1 Pogodbe),
- izjave banke o izdaji bančne garancije,
- izjava zavarovalnice (Obrazec 11),
- prospektno dokumentacijo, kataloge in dokazila o tehnični ustreznosti ponujene opreme,
- specifikacijo (finančno strukturirano) predvidenih stroškov vzdrževanja/obratovanja kogeneracijskega sistema, kot jih je naročnik zahteval od pritožnika v času ocenjevanja ponudb,
- vse morebitne izjave ponudnika in dopolnitve te ponudbe,
- varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovani pogodbi v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe prekriti,
se pritožba zavrne.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 14. 5. 2012 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika Rudis d.o.o., Trbovlje ter v vse dopolnitve te ponudbe in v celotno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila št. JN-7870/2011, »Energetska sanacija objektov v Splošni bolnišnici Celje - posodobitev primarne energetske oskrbe z dogradnjo trigeneracije- odprti postopek«.
O zahtevi je organ odločil z odločbo z dne 20. 6. 2012, številka: 496/2012-SJ, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je organ prosilcu v skladu z 22. členom Zakonom o javnem naročanju (Ur. list RS, št. 128/2006,16/2008, 19/2010 in 18/2011) že 16. 5. 2012 na podlagi prve zahteve za vpogled v zgoraj navedeno dokumentacijo omogočil zakonit vpogled v dele ponudbe ponudnika Rudis, d. o. o. in v celotno spisovno dokumentacijo naročnika, o katerem je evidentiran tudi Zapisnik o vpogledu. Ker je bila ponudba Rudis d. o. o. opredeljena kot poslovna skrivnost in žigosana z oznako »zaupno«, je organ, v skladu z navedbami v referatu mag. Marije Bukovec Marovt z naslovom »Vpogled v ponudbe, dopolnitve ponudb in neobičajno nizke ponudbe«, ki je bil predavan in objavljen v zborniku 13. konference »Dnevi javnih naročil« v Portorožu, dne 13. 4. 2012, prosilcu Mollier d. o. o., dopustil vpogled v popise, obrazec ponudbe, obrazce s strani naročnika, ki jih je ponudnik zgolj podpisal in žigosal, podatke o ponudnikih in podizvajalcih ter reference v javnem sektorju. Prav tako je prosilcu poleg delnega vpogleda v ponudbo Rudis d. o. o. v postopku s pogajanji dopustil delni vpogled tudi v ponudbo Rudis d. d., ki je bila oddana v predhodnem neuspešnem odprtem postopku. Prosilec je 18. 6. 2012 na organ ponovno naslovil vlogo za dostop do informacij javnega značaja, katero organ, v skladu s 6. členom ZDIJZ zavrača iz naslednjega razloga, in sicer so podatki (deli ponudbe ponudnika Rudis d. o. o.), ki jih želi prosilec, opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, s katerimi se je prosilec seznanil že na omogočenem vpogledu 16.5.2012. Organ lahko prosilcu posreduje le tiste informacije javnega značaja, ki so določeni z ZDIJZ. Le-te pa je prosilcu v celoti omogočil 16. 5. 2012.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 9. 7. 2012 pri organu vložil pritožbo. Pri tem je navedel, da je vlogo za dostop do informacij javnega značaja vložil že 14.5.2012 in ne šele 18.6.2012, kot navaja organ v izpodbijani odločbi. Organ je na poziv prosilca z dopisom, z dne 18.6.2012 prosilca obvestil, da bo vpogled mogoč, ko prejme celotno dokumentacijo s strani Državne revizijske komisije, dva dni zatem, dne 20.6.2012, pa je prosilec dobil odločbo, s katero je organ zahtevo za vpogled zavrnil. Prosilec je navedel, da je na vpogledu dne, 16.5.2012 uspel vpogledati v določen del ponudbe Rudis, d.o.o., in sicer:
- Podatki o ponudniku,
- Soglasje št. 1 za potrditev nekaznovanosti,
- Soglasje št. 2 za potrditev nekaznovanosti zastopnika,
- AJPES S:BON,
- Izjava glavnega izvajalca obrazec 2 z navedbo podizvajalcev,
- Pogodbo o poslovnem sodelovanju s podizvajalcem Metallum Zorman in GE Jenbacher,
- Obrazec 5 ponudba,
- Pooblastilo za podpis ponudbe,
- Garancijo banke za resnost ponudbe,
- Pojasnila ponudnika naročniku na eni strani – dopis,
- Izsek iz referenčnega seznama (samo dve referenčni deli na seznamu).
Organ je na vpogledu zatrjeval, da je ponudnikova ponudba označena kot poslovna skrivnost. Na zahtevo prosilca naj utemelji, kako je ponudnik svojo ponudbo označil kot poslovna skrivnost in pokaže Sklep o poslovni skrivnosti, pa je organ ugotovil (in na zahtevo prosilca zapisal v zapisnik o vpogledu), da ponudnik Rudis d.o.o. za ponudbo v že zaključenem odprtem postopku ni predložil Sklepa o poslovni skrivnosti. Organ v svoji odločbi tako ni izkazal, da je ponudbena dokumentacija ponudnika Rudis d.o.o. poslovna skrivnost v skladu z določili ZGD-1, zato prosilec vztraja, da mu je bil vpogled v določene ključne dele ponudbe (razen navedene zgoraj) ponudnika Rudis d.o.o. neupravičeno in neutemeljeno onemogočen. Poleg tega je prosilec poudaril, da je v skladu s 34. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 »datum oddaje naročila« tisti dan, ko postane odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna, to pa je, v skladu s petim odstavkom 79.a člena ZJN-2, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva. Organova odločitev v odprtem postopku JN 7870/2011 z dne 22.12.2011, s katero je sprejel odločitev, da se vse ponudbe zavrnejo zaradi nesprejemljivosti, je postala pravnomočna, ko je Državna revizijska komisija izdala Sklep št. 018-036-2012-5, s katerim je pritrdila pravilnosti odločitve organa(naročnika). Izhajajoč iz tega so vse informacije iz tega odprtega, pravnomočno že zaključenega, postopka po JN 7870/2011, javne in bi organ prosilcu moral dovoliti zahtevan vpogled v ponudbo ponudnika Rudis d.o.o. Prosilec je zato vložil pritožbo, ker želi vpogledati še v sledeče dele ponudbe ponudnika Rudis d.o.o.
- seznam referenčnih del (Priloga 5 k obrazcu 1),
- potrdila investitorjev o izvedbi navedenih referenčnih del (Priloga 5a k Obrazcu 1),
- izjave o zagotavljanju servisa (Priloga 7 k Obrazcu 1),
- popis proizvajalcev in serviserjev opreme,
- dokazila o sposobnosti za izvedbo servisiranja ponujene opreme,
- veljavna pisna pooblastila proizvajalcev, ki so proizvedli ponujeno opremo, s katerim pooblaščajo navedene servise za servisiranje opreme in dobavo rezervnih delov,
- izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, z navedbo imen in priimkov serviserjev (vsak naveden pooblaščen serviser je moral imenovati najmanj dva serviserja), ki so oz. bodo usposobljeni za vzdrževanje ponujene opreme,
- certifikate o usposobljenosti za brezhibno vzdrževanje primerljive opreme izdane s strani učnega servisnega centra proizvajalca, ki so jih pridobili navedeni serviserji v izjavi iz prejšnje alineje,
- izjave odgovornih oseb za vzdrževanje, ki sta zaposleni v dveh različnih organizacijah na območju držav članic EU, ki potrjujeta brezhibno kvaliteto in pravočasnost servisiranja,
- podatki o podizvajalcu in soglasje podizvajalca (Obrazec 3),
- vzorec pogodbe (Obrazec 6),
- terminski načrt (Priloga 1 Pogodbe),
- izjave banke o izdaji bančne garancije,
- izjava zavarovalnice (Obrazec 11),
- prospektno dokumentacijo, kataloge in dokazila o tehnični ustreznosti ponujene opreme,
- specifikacijo (finančno strukturirano) predvidenih stroškov vzdrževanja/obratovanja kogeneracijskega sistema, kot jih je naročnik zahteval od pritožnika v času ocenjevanja ponudb,
- vse morebitne izjave ponudnika in dopolnitve te ponudbe.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 12. 7. 2012, št. 552/2012-SJ poslal v odločanje Pooblaščencu. Z dopisom z dne 22.8.2012, št. 642/2012-SJ je organ Pooblaščencu posredoval še dokumente, ki so predmet presoje.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi izbranega ponudnika Rudis d.o.o. Trbovlje, čigar dokumenti so predmet presoje, ga je Pooblaščenec, z dopisom št. 090-154/2012/5, z dne 10. 9. 2012, po določilu 43. in 44. člena ZUP, pozval, da se izjasni o tem, ali prijavlja stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevane informacije za njega predstavljajo katero izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Podjetje Rudis d.o.o. Trbovlje je odgovorilo z dopisom z dne 18.9.2012 in priglasilo stransko udeležbo.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz pritožbe, je prosilec v njej izrecno izpodbijal zavrnilni del izpodbijane odločbe, ker mu organ ni omogočil dostopa do v pritožbi navedene dokumentacije (razen zgoraj naštete) v zvezi z javnim naročilom št. JN-7870/2011, »Energetska sanacija objektov v Splošni bolnišnici Celje - posodobitev primarne energetske oskrbe z dogradnjo trigeneracije- odprti postopek«.
Pooblaščenec je organ pozval, naj označi tiste dele ponudbe oziroma dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilca.
Organ je z dopisom z dne 20. 9. 2012, št. 706/2012-SJ, pojasnil in označil, v katerem delu ponudbe so informacije, ki so predmet zahteve. Ob tem je posebej poudaril, da od ponudnika Rudis ni zahteval: specifikacije (finančne strukture) predvidenih stroškov vzdrževanja/obratovanja kogeneracijskega sistema, vse morebitne izjave ponudnika in dopolnitve te ponudbe (zadnji dve alineji v pritožbi prosilca), zato organ tega ni označil v ponudbi, saj s temi informacijami ne razpolaga. Glede na navedeno organ v tem delu zahteve z zahtevano informacijo ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec pa ne vidi utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel. Ker z navedenimi dokumenti organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, je Pooblaščenec pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
V preostalem delu zahteve organ ne zanika obstoja zahtevanih informacij. Ker organ z zahtevanimi informacijami razpolaga (in jih je posredoval Pooblaščencu), prav tako pa sodijo v delovno področje organa, saj so bile pridobljene v postopku javnega naročanja, pomeni, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi glede zavrnitve dostopa do zahtevanih informacij skliceval na obstoj izjeme iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop in so predmet presoje Pooblaščenca, predstavljajo zatrjevano izjemo.
Stranski udeleženec Rudis d.o.o. je v priglasitvi stranske udeležbe navedel, da so dokumenti, v katere želi vpogledati prosilec, njegova poslovna skrivnost in kot taki predstavljajo izjemo od javnosti po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDJIZ. Stranski udeleženec je v skladu s 1. odstavkom 39. člena ZGD-1, po katerem se za poslovno skrivnost štejejo tisti podatki, za katere tako določi družba, s pisnim sklepom, dne 28.3.2012 določil, da se za poslovno skrivnost družbe šteje celotna ponudbena dokumentacija, oddana v postopku oddaje javnega naročila «Energetska sanacija objektov v Splošni bolnišnici Celje - posodobitev primarne energetske oskrbe z dogradnjo trigeneracije« po postopku s pogajanji po predhodni objavi, ker ta vsebuje podatke, znanja in vednosti, ki jih je stranski udeleženec pridobil v svojem več kot 50-letnem delovanju in temeljijo na izkušnjah strokovnjakov ter jih varuje kot poslovno skrivnost, saj zanj predstavljajo konkurenčno prednost. Njihovo razkritje pa bi stranskemu udeležencu povzročilo škodo in izgubo prednosti na trgu. Oddaja javnega naročila «Energetska sanacija objektov v Splošni bolnišnici Celje - posodobitev primarne energetske oskrbe z dogradnjo trigeneracije« je naprej potekala po odprtem postopku, ki se je neuspešno zaključil. Naročnik je namreč dne, 22.12.2011 sprejel odločitev, da se vse ponudbe kot nesprejemljive zavrnejo in javno naročilu ne odda nobenemu ponudniku. Po neuspešno zaključenem odprtem postopku je naročnik nadaljeval z oddajo predmetnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi. V postopek s pogajanji je investitor povabil vse tiste ponudnike, ki so predložili ponudbe v predhodnem neuspešnem odprtem postopku. Ker so ponudniki v postopku s pogajanji lahko predložili listine in dokazila, ki so jih predložili že v predhodnem odprtem postopku, del ponudbe stranskega udeleženca, oddane v postopku s pogajanji, predstavljajo tudi dokumenti, ki jih je stranski udeleženec predložil v odprtem postopku. Stranski udeleženec je s sklepom o določitvi poslovne skrivnosti, z dne 28.3.2012, za poslovno skrivnost določil celotno ponudbeno dokumentacijo, oddano v postopku s pogajanji, kar pomeni, da predstavljajo poslovna skrivnost stranskega udeleženca tudi dokumenti iz predhodnega odprtega postopka. Prosilcu je bil, kot izhaja iz Zapisnika o vpogledu v ponudbe, z dne 16.5.2012, omogočen vpogled v tisti del ponudbene dokumentacije stranskega udeleženca, oddane v prehodnem odprtem postopku, ki ne predstavlja dela ponudbe oddane v postopku s pogajanji, in v tiste dokumente, ki kljub označitvi v skladu z zakonom ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Med slednjimi so bili tudi nekateri dokumenti iz vlagateljeve zahteve za vpogled, in sicer podatki o podizvajalcu in soglasje podizvajalca (Obrazec 3) ter izjava zavarovalnice (Obrazec 11). Za vse preostale dokumente, v katere želi vpogledati prosilec, pa zgoraj navedena izjema ne velja, zato mu vpogled vanje ni bil in mu ne sme biti omogočen. Stranski udeleženec je dne, 24.9.2012 Pooblaščencu posredoval tudi Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 28.3.2012.
Pooblaščenec je vpogledal v zgoraj naštete zahtevane dokumente, ki so predmet presoje in ugotavlja, da so vsi dokumenti označeni z oznako »zaupno –confidential«. To pomeni, da je bil organ ob prejemu zahtevane dokumentacije nedvomno seznanjen z voljo ponudnika, da dokumente iz ponudbe obravnava kot poslovno skrivnost. Pri tem samo dejstvo, da ponudnik ni priložil tudi konkretnega sklepa, ne more biti razlog, da ne bi organ dokumentov obravnaval kot poslovno skrivnost, saj je bil ponudnik že z označitvijo dokumentov za zaupne dovolj jasen, katere informacije želi varovati kot svojo poslovno skrivnost, kar je namen subjektivnega kriterija varovanja poslovne skrivnosti. ZGD-1 je namreč v prvem odst. 39. čl. omogočil družbi, da ta sama, s svojim aktom (kot akt lahko smiselno štejemo tudi označitev dokumentov, op. Pooblaščenca) in s svojo voljo, kot poslovno skrivnost označi katerekoli podatke in na takšen način poskrbi za njihovo varnost. Dostop do tako označenih podatkov je s tem onemogočen. Kot izhaja iz predložene dokumentacije, je stranski udeleženec organu ob predložitvi ponudbe v postopku s pogajanji, ki je zajemala tudi dokumente iz predhodnega odprtega postopka (ki je predmet presoje Pooblaščenca), predložil tudi sklep o varovanju poslovne skrivnosti z dne 28.3.2012, v katerem je navedeno, da se kot poslovna skrivnost šteje celotna ponudba. V času vložene zahteve za dostop do informacij javnega značaja, dne 18.6.2012 je bil torej organ nedvomno seznanjen z voljo ponudnika glede varstva poslovne skrivnosti. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da so v danem primeru izpolnjeni pogoji po 1. odst. 39. čl. ZGD-1, kar pomeni, da se v danem primeru ni mogoče spuščati v presojo o sami pomembnosti tako označenih podatkov, niti v vprašanje, ali bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda. To pomeni, da ni mogoče ugotavljati oz. družbi ni treba dokazovati, da bi ji z razkritjem podatkov nastala natančno določena in obrazložena škoda v smislu konkurenčne prednosti. Pooblaščenec meni, da je stranski udeleženec v konkretnem primeru sicer storil vse potrebno, da bi zavaroval podatke, ki jih je označil kot poslovno skrivnost, vendar pa je v obravnavanem primeru treba ugotoviti tudi, ali zahtevane informacije vsebujejo podatke, ki so javni že na podlagi zakona in ki, po 3. odst. 39. člena ZGD-1, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. V zadnjem odstavku 39. člena ZGD-1 namreč napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Ker v obravnavanem premeru prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2), je potrebno primarno ugotoviti, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZJN-2. Temeljna načela (5.-10. člena) tega zakona zagotavljajo javnost javnih naročil, tako splošni, kot tudi posebnim javnostim (npr. na javnem razpisu neuspelim ponudnikom), nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Postopki javnih naročil morajo biti pregledni (transparentni), s tem pa je povezana tudi zahteva po javnosti (publiciteti). Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v pogodbi, sklenjeni na podlagi postopka javnega naročila. ZJN-2 torej zaradi načela transparentnosti izrecno določa javnost nekaterih dokumentov, zato izjema poslovne skrivnosti zanje, ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki je tudi pomemben za opredelitev poslovne skrivnosti, ne pride v poštev. Ne glede na možnost varovanja podatkov kot poslovne skrivnosti, so v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2 vselej javni naslednji podatki: količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.
Pooblaščenec je vpogledal v dokumente, ki so predmet presoje in ugotavlja, da zahtevan dokument iz ponudbe stranskega udeleženca – »vzorec pogodbe (obrazec 6) brez prilog, kraj Trbovlje, brez datuma«, vsebuje podatke, ki so glede na drugi odstavek 22. člen ZJN-2, v povezavi s 3. odstavkom 39. člena ZGD-1 javni, zato ne glede na označitev podatkov kot »zaupne«, ne morejo biti varovani kot poslovna skrivnost. V danem primeru je stranski udeleženec k vsebinskemu delu vzorca pogodbe, ki ga je pripravil organ in predstavlja javno objavljen del razpisne dokumentacije, zgolj dopisal podatke, ki so javni na podlagi 22. člena ZJN-2: pogodbena cena za sklop 1in sklop 2 ter cena obratovalne ure. V skladu z Zakonom o sodnem registru v povezavi z ZGD-1 pa so javni tudi podatki o ponudniku, ki so navedeni v dokumentu: davčna in matična številka ter številka transakcijskega računa (dostopni na spletni strani AJPES). Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da v tem delu zahteve ni podana izjema iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Poleg omenjene zakonske podlage, ki določa javnost podatkov, pa Pooblaščenec opozarja tudi na tretji odstavek šestega člena ZDIJZ, ki določa, da so vselej javni podatki, ne glede na obstoj izjeme poslovne skrivnosti, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev. Stranski udeleženec je s svojo ponudbo uspel, kar pomeni, da slednje informacije predstavljajo tudi podatke o porabi javnih sredstev, zato tudi iz tega razloga ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Omejitev dostopa do zahtevanega dokumenta predstavlja zgolj podatek o imenu in priimku pooblaščenega predstavnika izvajalca, navedenega pri točki 13.0 vzorca pogodbe, saj je posameznik na podlagi teh podatkov določljiv, zato predstavlja varovane osebne podatke, saj ni nobene pravne podlage, na podlagi katere bi bili javno dostopni. Iz predložene dokumentacije in vpogleda v e Poslovni register Slovenije ne izhaja, da gre za zakonitega zastopnika stranskega udeleženca, katerih imena in priimki so javni na podlagi Zakona o sodnem registru v povezavi z ZGD-1 (npr. direktor stranskega udeleženca). ZVOP-1 v 9. členu določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je z zakonom določeno, da se lahko določeni osebni podatki obdelujejo na podlagi osebne privolitve posameznika. Ker v obravnavanem primeru ni pravne podlage, gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato jih je organ dolžan prekriti, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Pooblaščenec namreč ocenjuje, da je v konkretnem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do navedenega dokumenta, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke.
Za vse ostale zgoraj naštete dokumente iz ponudbe pa Pooblaščenec ugotavlja, da ne vsebujejo podatkov, ki so po zakonu javni ali podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, zato ni ovir, da bi bili navedeni podatki na podlagi subjektivnega kriterija varovani kot poslovna skrivnost. Prav tako predmetna dokumentacija ne predstavlja merila, saj je bilo kot edino merilo konkretnega javnega naročila določena ekonomsko najugodnejša ponudba. Ker niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, je v tem delu podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi nalaga tudi preizkus, ali je bil v postopku na prvi stopnji morda prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali zahtevani dokumenti v dokumentaciji, ki je predmet zahteve prosilca, morebiti vsebujejo tudi druge izjeme iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Z vpogledom v dokumentacijo, ki je bila predmet tega pritožbenega postopka, je ugotovil, da v njej ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa v zavrnilnem delu delno odpravil in organu naložil, da je prosilcu dolžan omogočiti vpogled v informacije javnega značaja, ki ne predstavljajo nobene izmed zakonskih izjem, kot je določeno v prvi točki izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe).
V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka