Prosilec - Visoka šola za upravljanje in poslovanje NM
+ -Številka: 090-151/2012/5
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:
Prosilec je zahteval dostop do celotnih zadev izvolitev v naziv konkretno opredeljenih posameznic – docentke ter izredne profesorice. Organ je dostop do dokumentov v celoti zavrnil, Pooblaščenec pa je ugotovil, da je pri večini dokumentov možen delni dostop, da se torej prekrije varovane osebne podatke, prosilcu pa posreduje preostale informacije. Pooblaščenec je ugotovil, da so osebni podatki kandidatk za izvolitev v naziv docentke oz. izredne profesorice večinoma varovani osebni podatki, saj ne gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali opravljanjem javne funkcije. Izjema je le v primeru (upravnih) odločb o izvolitvi v naziv, kjer je dopustno posredovati ime in priimek posameznic, saj obe posameznici pri organu opravljata pedagoško dejavnost ter na ta način sodelujeta pri izvrševanju javne službe, ki jo opravlja organu. Pooblaščenec je z odločbo naložil posredovanje dokumentov in prekritje osebnih podatkov, razen v primeru, če delni dostop ni bil možen (npr. v življenjepisu kandidatk, strokovni oceni članov komisije).
ODLOČBA:
Številka: 090-151/2012/5
Datum: 12. 12. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP), 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca ……… z dne 2. 7. 2012 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo organa Visoka šola za upravljanje in poslovanje, Na Loko 2, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju organ), št. D3-20/2012 z dne 21. 6. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne je 2. 7. 2012 zoper odločbo organa št. D3-20/2012 z dne 21. 6. 2012 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- odločbe št. D2- 85/2010-MŠ z dne 22. 9. 2010, pri čemer mora prekriti rojstni datum, naslov in kraj prebivališča posameznice, ki je podala vlogo za izvolitev, ter imena in priimke članov strokovne komisije;
- odločbe št. D2- 87/2010-MŠ z dne 22. 9. 2010, pri čemer mora prekriti rojstni datum, naslov in kraj prebivališča posameznice, ki je podala vlogo za izvolitev, ter imena in priimke članov strokovne komisije;
- mnenja Študentskega sveta o pedagoški usposobljenosti z dne 26. 8. 2010, pri čemer mora prekriti ime, priimek in izvolitveno področje dveh posameznic ter ime, priimek in podpis predsednika študentskega sveta;
- tabele Pregled dela in točkovnik kot priloga dokumenta Ocena strokovne usposobljenosti kandidatke z dne 11. 9. 2010, pri čemer mora prekriti ime, priimek in zaprošeni naziv kandidatke ter podpis osebe, ki je preverila podatke in točkovanje;
- tabele Točkovanje bibliografije v dokumentu Strokovno poročilo za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja z dne 25. 8. 2010;
- tabele pregled dela in točkovnik kot priloga dokumenta Poročilo z dne 16. 8. 2010, pri čemer mora prekriti ime, priimek in zaprošeni naziv kandidatke ter podpis osebe, ki je preverila podatke in točkovanje;
- tabele pod točko 2. dokumenta Strokovno poročilo za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja z dne 29. 8. 2010;
- tabele pod točko 2. dokumenta Strokovno poročilo za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja z dne 23. 8. 2010;
- tabele pod točko 2. dokumenta Strokovno poročilo za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja z dne 29. 7. 2010;
- sklepa o začetku postopka o izvolitvi v naziv št. D2-69/2010-MŠ z dne 13. 7. 2010, pri čemer mora prekriti ime in priimek kandidatke za izvolitev, izvolitveno področje ter imena in priimki članov komisije;
- sklepa o začetku postopka o izvolitvi v naziv št. D2-68/2010-MŠ z dne 13. 7. 2010, pri čemer mora prekriti ime in priimek kandidatke za izvolitev, izvolitveno področje ter imena in priimki članov komisije;
- ugotovitev dekanice glede podaje predloga za začetek postopka z dne 6. 7. 2010, pri čemer mora prekriti ime in priimek kandidatke, izvolitveno področje in datum promoviranja v naziv doktorice;
- ugotovitev dekanice glede podaje predloga za začetek postopka z dne 9. 7. 2010, pri čemer mora prekriti ime in priimek kandidatke ter izvolitveno področje;
- prošnje za izvolitev v naziv z dne 5. 7. 2010, pri čemer mora prekriti ime, priimek, naslov, podpis ter izvolitveno področje kandidatke;
- prošnje za izvolitev v naziv z dne 8. 7. 2010, pri čemer mora prekriti ime, priimek, naslov, podpis ter izvolitveno področje kandidatke;
- dokumenta Pregled dela in točkovnik (pet strani), pri čemer mora prekriti ime, priimek in zaprošeni naziv kandidatke;
- dokumenta Pregled dela in točkovnik (šest strani), pri čemer mora prekriti ime, priimek in zaprošeni naziv kandidatke;
- dokumenta Dela, ki so objavljena na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost, pri čemer mora prekriti ime, priimek in izvolitvena področja;
- dokumenta Dokumentirani objavljeni referati na mednarodnih kongresih, simpozijih in znanstvenih seminarjih;
- 1 strani e-pošte z dne 28. 5. 2010, pri čemer mora prekriti ime in priimek posameznice;
- izpisa osebne bibliografije z dne 14. 7. 2010 ali prosilca napoti na spletno stran, kjer je bibliografija javno dostopna;
- izpisa osebne bibliografije za obdobje 2009-2010 z dne 16. 7. 2010 ali prosilca napoti na spletno stran, kjer je bibliografija javno dostopna;
- izpisa osebne bibliografije za obdobje 2076-2010 z dne 16. 7. 2010 ali prosilca napoti na spletno stran, kjer je bibliografija javno dostopna;
- odločbe št. D2- 112/2008-MŠ z dne 19. 8. 2008, pri čemer mora prekriti rojstni datum, naslov in kraj prebivališča posameznice, ki je podala vlogo za izvolitev, ter imena in priimke članov strokovne komisije;
- odločbe št. D2- 45/2009-MŠ z dne 4. 5. 2009, pri čemer mora prekriti rojstni datum, naslov in kraj prebivališča posameznice, ki je podala vlogo za izvolitev, ter imena in priimke članov strokovne komisije;
- diplomske listine št. 3655, pri čemer mora prekriti ime, priimek, datum in kraj rojstva, datum diplomiranja;
- magistrske listine št. 920, pri čemer mora prekriti ime, priimek, datum in kraj rojstva, datum magistriranja (vključno v številki listine za znakom "/"), naslov magistrskega dela;
- doktorske listine št. 7176, pri čemer mora prekriti ime, priimek, datum in kraj rojstva, datum zagovora doktorata (vključno v številki listine za znakom "/") ter naslov doktorskega dela;
- sporazuma o brezplačnem postopku za izvolitev v naziv z dne 9. 7. 2010, pri čemer mora prekriti ime, priimek, datum in kraj rojstva, EMŠO, davčno številko in izvolitveno področje kandidatke;
- sporazuma o brezplačnem postopku za izvolitev v naziv z dne 13. 7. 2010, pri čemer mora prekriti ime, priimek, datum in kraj rojstva, EMŠO, davčno številko, izvolitveno področje in podpis kandidatke;
- pogodb o sodelovanju z dne 13. 7. 2010, 13. 9. 2010, 15. 7. 2010, 13. 7. 2010 in 13. 7. 2010, pri čemer mora prekriti ime, priimek in izvolitveno področje kandidatke ter naslednje osebne podatke pogodbenih sodelavcev: ime, priimek, naslov, EMŠO, davčno številko, številko transakcijskega računa ter podatek o tem, ali gre za davčnega zavezanca in podpis.
2. V delu, v katerem mora organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti varovane osebne podatke in glede dostopa do dokumentov, kjer delni dostop ni mogoč, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je na organ 23. 5. 2012 naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da želi v obliki fotokopij dostop do naslednjih podatkov:
- celotne zadeve izvolitve v naziv docentke za področje organizacija in poslovodenje dr. ……….,
- celotne zadeve izvolitve v naziv izredne profesorice za področje poslovne vede doc. dr. ………..
Prosilec je pojasnil, da je v obeh zadevah Senat VŠUP na 115. seji sprejel sklep, da senat začne postopek za njuno izvolitev. Prosilec v obeh zadevah zahteva vsa pisanja, od vloge za izvolitev v naziv, do izdane odločbe.
Organ je izdal odločbo št. D3-20/2012 z dne 21. 6. 2012, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, zaradi varstva osebnih podatkov. Organ je poudaril, da so osebe, na katere se podatki nanašajo, prostovoljno posredovale osebne podatke. Organ je za vsako od omenjenih oseb (dr. ….….. in doc. dr. ……….) zapisal, kateri njuni osebni podatki se na zahtevanih dokumentih nahajajo, praktično na vsakem od dokumentov pa je zapisana večina navedenih osebnih podatkov. Poleg tega pa je organ zapisal, da zahtevana dokumentacija vsebuje tudi osebne podatke drugih fizičnih oseb, npr. njihovo osebno ime, naslov bivanja, davčna številka, številka bančnega računa, akademski naslov, naziv visokošolskega učitelja v skladu za zakonom o visokem šolstvu, zaposlitev ter zasebna telefonska številka. V treh dokumentih pa je zapisana tudi višina avtorskega honorarja (vir za njihovo izplačilo pa so sredstva organa, pridobljena s tržno dejavnostjo). Nadalje pa je organ zapisal, da se lahko skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1) osebni podatki uporabniku posredujejo le, če z njihovim posredovanjem soglaša oseba, na katero se osebni podatki nanašajo ali za posredovanje obstaja izrecna podlaga v zakonu. Zato je organ za posredovanje njunih osebnih podatkov zaprosil dr. ………… in dr. ………, a sta obe odrekli soglasje. Organ je preveril še drugo možnost poleg privolitve – izrecno pravno podlago, pri čemer je ugotovil, da Zakon o visokem šolstvu (Ur.l. RS, 32/2012-UPB7, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZVis) v desetem odstavku 83. a člena določa javno dostopnost samo natančno specificiranih osebnih podatkov visokošolskih učiteljev in sodelavcev (osebni podatki iz prve in šeste do dvanajste točke prvega odstavka 81. h člena). Ker evidence vodi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, je javno dostopne informacije o osebnih podatkih visokošolskih učiteljih moč pridobiti le pri tem ministrstvu. Zaradi navedenega je organ ugotovil, da nima izrecne pravne podlage za posredovanje zahtevanih osebnih podatkov. Ker bi razkritje osebnih podatkov posameznikov pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1, je organ skladno s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zahtevo prosilca zavrnil.
Prosilec je 2. 7. 2012 vložil pritožbo zoper odločbo organa, v kateri je zapisal, da sta bili obe posameznici v času odločanja o njunih vlogah v pogodbenem odnosu z organom na podlagi pogodbe o delu, katere predmet je bilo izvajanje pedagoške dejavnosti. Organ skladno z ZVis opravlja javno službo, ki je financirana iz virov proračuna Republike Slovenije. Upravna postopka, v katerih je organ že pravnomočno odločil (obe posameznici je izvolil v zahtevani naziv), sta končana. Senat VŠUP je v skladu z materialnimi pravnimi akti organ, ki v upravnem postopku odloča o izvolitvah v nazive. V skladu z ZVis je tako odločanje o izvolitvah v nazive tudi delovno področje organa, zaradi česar so zahtevani dokumenti informacije javnega značaja. Prosilec meni, da bi moral organ upoštevati določbo 7. člena ZDIJZ in prosilcu omogočiti delni dostop - prekriti osebne podatke in prosilca seznaniti z zahtevanimi dokumenti. Prosilec meni, da bibliografija ni osebni podatek, prav tako ne datum prenehanja veljavne habilitacije, saj ob prekritju imena in priimka posameznika podatka ni mogoče povezati z določeno osebo. Naslov prebivališča mora organ seveda prekriti, vendar prosilec vztraja, da datum prenehanja veljavnosti habilitacije ne predstavlja osebnega podatka v skladu z ZVOP-1. Prosilec je še opozoril na to, da sta obe posameznici v času vodenja postopka njunih izvolitev opravljali pedagoško dejavnost pri organu in bili za svoje delo plačani iz proračuna Republike Slovenije, zato je potrebno upoštevati tudi 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ je Pooblaščencu odstopil prosilčevo pritožbo v nadaljnji postopek, 11. 8. 2012 pa mu je na izrecni poziv posredoval kopijo celotne dokumentacije, ki je predmet zahteve prosilca.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Splošno
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v smislu 1. člena ZDIJZ, saj na podlagi podeljene koncesije izvaja javno službo, poleg tega pa je v primeru odločanja o izvolitvi v naziv nosilec javnih pooblastil. V konkretnem primeru pa niti ni sporno, da je organ zavezanec, saj je na svoji spletni strani objavil katalog informacij javnega značaja ter izdal odločbo v skladu z 2. odstavkom 22. člena ZDIJZ, s katero je odločil o zahtevi prosilca do dostopa do informacij javnega značaja.
V konkretnem primeru ni sporno, da zahtevane informacije obstajajo, saj organ z njimi razpolaga v materializirani obliki. Prav tako ni sporno, da informacije izvirajo iz delovnega področja organa. 1. odstavek 56. člena ZVis namreč določa, da docente, izredne profesorje, višje predavatelje, predavatelje, lektorje, znanstvene sodelavce in višje znanstvene sodelavce voli za pet let senat fakultete, umetniške akademije oziroma visoke strokovne šole. Postopek za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se v skladu z zakonom in merili za izvolitev podrobneje uredi v statutu visokošolskega zavoda. Organ o izvolitvi v naziv vodil upravni postopek, v katerem je izdal tudi odločbo o izvolitvi. Zaradi navedenega ni dvoma, da sodi vodenje postopka in posledično nastale informacije v delovno področje organa.
Glede na navedeno so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacij javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.
Konkretno zahtevano dokumentacijo sestavljajo naslednji dokumenti:
- odločba št. D2- 85/2010-MŠ z dne 22. 9. 2010;
- odločba št. D2- 87/2010-MŠ z dne 22. 9. 2010;
- 2 x mnenje Študentskega sveta o pedagoški usposobljenosti z dne 26. 8. 2010;
- ocena strokovne usposobljenosti z dne 11. 9. 2010;
- strokovno poročilo za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja z dne 25. 8. 2010;
- poročilo z dne 16. 8. 2010;
- strokovno poročilo za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja z dne 29. 8. 2010;
- strokovno poročilo za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja z dne 23. 8. 2010;
- strokovno poročilo za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja z dne 29. 7. 2010;
- sklep o začetku postopka o izvolitvi v naziv št. D2-69/2010-MŠ z dne 13. 7. 2010;
- sklep o začetku postopka o izvolitvi v naziv št. D2-68/2010-MŠ z dne 13. 7. 2010;
- ugotovitve dekanice glede podaje predloga za začetek postopka z dne 6. 7. 2010;
- ugotovitve dekanice glede podaje predloga za začetek postopka z dne 9. 7. 2010;
- prošnja za izvolitev v naziv z dne 5. 7. 2010;
- prošnja za izvolitev v naziv z dne 8. 7. 2010;
- 2 x življenjepis;
- dokument Pregled dela in točkovnik (pet strani);
- dokument Dela, ki so objavljena na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost;
- dokument Pregled dela in točkovnik (šest strani);
- dokument Dokumentirani objavljeni referati na mednarodnih kongresih, simpozijih in znanstvenih seminarjih;
- e-pošta z dne 28. 5. 2010;
- izpis osebne bibliografije z dne 14. 7. 2010;
- izpis osebne bibliografije za obdobje 2009-2010 z dne 16. 7. 2010;
- izpis osebne bibliografije za obdobje 2076-2010 z dne 16. 7. 2010;
- odločba št. D2- 112/2008-MŠ z dne 19. 8. 2008;
- odločba št. D2- 45/2009-MŠ z dne 4. 5. 2009;
- diplomska listina;
- magistrska listina;
- doktorska listina;
- sporazum o brezplačnem postopku za izvolitev v naziv z dne 13. 7. 2010;
- sporazum o brezplačnem postopku za izvolitev v naziv z dne 9. 7. 2010;
- pogodba o sodelovanju z dne 13. 7. 2010;
- pogodba o sodelovanju z dne 13. 9. 2010.
- pogodba o sodelovanju z dne 15. 7. 2010;
- pogodba o sodelovanju z dne 13. 7. 2010;
- pogodba o sodelovanju z dne 13. 7. 2010.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov, ki je opredeljena v 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Po presoji organa ne obstaja zakonska podlaga za posredovanje osebnih podatkov, prav tako pa dotični posameznici nista dali svoje privolitve za takšno obdelavo.
Pooblaščenec ugotavlja, da se v domala vseh dokumentih, ki sestavljajo dokumentacijo v postopku izvolitve v naziv, nahajajo osebni podatki. Vprašanje je, ali so ti osebni podatki varovani ali pa za njihovo razkritje obstaja izrecna pravna podlaga, in sicer podlaga v zakonu (osebna privolitev, kot je ugotovil organ, ni podana), kot to zahteva 8. člen ZVOP-1. Postopek izvolitve v naziv namreč ni v celoti transparenten in za razkritje osebnih podatkov, ki se nahajajo v dokumentih v zvezi s tem postopkom, je prav tako potrebna pravna podlaga, kot to vedno velja glede obdelave osebnih podatkov. 8. člen ZVOP-1 namreč določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
Možna pravna podlaga v konkretnem primeru bi bila lahko določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ ne glede na izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja (npr. izjeme varstva osebnih podatkov) dovoli dostop do zahtevanih informacij, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Pooblaščenec je ugotovil, da v konkretnem primeru ne gre za podatke o porabi javnih sredstev, saj tako široke interpretacije porabe javnih sredstev praksa Upravnega sodišča RS, ki opravlja sodni nadzor nad odločbami Pooblaščenca, ne potrjuje. Zahtevani dokumenti, ki jih je pridobil tudi Pooblaščenec, ne izkazujejo neposredno niti tega, ali je bil javni denar pravilno porabljen, saj lahko začetek postopka imenovanja v naziv sproži vsakdo, ki za to izpolnjuje v zakonu in Pravilniku o merilih in postopku za izvolitve v nazive, ki ga je sprejel organ (http://www.vsup.vs-nm.si/uploads/file/pravna/pravilnik_o_merilih_in_postopku_za_izvolitve_v_naziv_objava_na_spletu.pdf). Dokumentacija, ki jo torej zahteva prosilec, ne izkazuje porabe javnih sredstev oziroma je povezava s porabo javnih sredstev preveč oddaljena, da bi jo bilo mogoče upoštevati kot t.i. izjemo od izjeme, ki jo opredeljuje ZDIJZ v 3. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Glede vprašanja, ali gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali funkcionarja, pa Pooblaščenec najprej ugotavlja, da ne gre za podatke v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Ena izmed imenovanih posameznic ni javna uslužbenka, zaposlena v javnem sektorju. 1. člen Zakona o javnih uslužbencih (Ur.l. RS, št. 56/2002, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZJU) namreč določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, javni sektor pa sestavljajo državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Organ ne sodi v nobeno od teh kategorij in čeprav je zavezanec po ZDIJZ kot izvajalec javne službe in delno kot nosilec javnih pooblastil, njegovi zaposleni po določbah ZJU niso javni uslužbenci. Druga posameznica pa sicer po javno dostopnih podatkih je javna uslužbenka, vendar ni zaposlena pri organu, temveč v drugem organu javnega sektorja. Postopek izvolitve v naziv v konkretnem primeru ni povezan z opravljanjem njenega delovnega razmerja v javnem sektorju. Kot bo razvidno v nadaljevanju, ko se bo Pooblaščenec opredelil do dostopnosti vsakega posameznega dokumenta, pa gre v nekaterih primerih za osebne podatke, povezane z izvajanjem javne funkcije.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preveril, ali bi bilo mogoče oziroma potrebno upoštevati določbo 7. člena ZDIJZ, ki določa obveznost organa, da opravi t.i. delni dostop – zakrije varovane podatke in prosilca seznani s preostalim dokumentom. Natančneje, 7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.
Ob pregledu zahtevane dokumentacije, je Pooblaščenec ugotovil, da je delni dostop v primeru nekaterih dokumentov mogoč, zato bo v nadaljevanju za vsak konkreten dokument presodil, katere podatke je treba zaradi morebitnih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ prekriti in pri katerih dokumentih delni dostop sploh ni mogoč.
Pri tem se ni mogoče izogniti situaciji, ko je treba določene osebne podatke posameznikov prekriti, iste osebne podatke pa se na drugih dokumentih zakrije. Navedeno izhaja iz tega, da je treba dosledno upoštevati določbe ZVOP-1 in ZDIJZ ter pri vsakem dokumentu in vsaki informaciji, ki jo ta vsebuje, presoditi, ali obstaja pravna podlaga za posredovanje konkretnih osebnih podatkov ali pa je treba dostop na podlagi 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v celoti zavrniti ali pa z upoštevanjem določbe 7. člena ZDIJZ le delno zavrniti. Tako bo v nadaljevanju pojasnjeno, da mora biti identiteta posameznic v odločbah o izvolitvi v naziv razkrita na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre v konkretnem primeru za posameznici, ki opravljata pedagoško dejavnost pri organu, kar je temelj njegove javne službe. Po drugi strani pa se identiteta posameznic prekrije na dokumentih, ki so bili predloženi v postopku izvolitve v naziv (torej pred izdajo odločbe), saj je v naziv lahko izvoljen kdorkoli, ki izpolnjuje za to predpisane pogoje in ni podana povezava med opravljanjem pedagoške dejavnosti v javnoveljavnih študijskih programih ter celotnim postopkom izvolitve v naziv.
2. Analiza dostopnosti konkretnih dokumentov
Odločbe o izvolitvi v naziv
Pooblaščenec je ugotovil, da je delni dostop do odločbe št. D2-85/2010-MŠ z dne 22. 9. 2010, odločbe št. D2-87/2010-MŠ z dne 22. 9. 2010 ter odločbe št. D2- 112/2008-MŠ z dne 19. 8. 2008 mogoč in dopusten.
Organ mora poleg podatkov, ki ne predstavljajo osebnih podatkov posameznikov, dopustiti dostop do imen, priimkov in izvolitvenih področij posameznic, ki so podale vlogo za izvolitev, saj za posredovanje navedenih osebnih podatkov obstaja pravna podlaga v 3. odstavku 6. člena ZDIJZ. Obe posameznici sta namreč sodelovali in še sodelujeta pri izvajanju akreditiranega študijskega programa, ki ga organ izvaja kot javno službo. 52. člen ZVis določa, da so visokošolski učitelji nosilci izobraževalnega, umetniškega in raziskovalnega programa. Prav tako 109. člen Statuta Visoke šole za upravljanje in poslovanje Novo mesto z dne 6. 7. 2012 (http://www.vsup.vs-nm.si/uploads/file/pravna/vsup_statut_30012012_in_06072012_cistopis_objava.pdf) določa, da pedagoški proces izvajajo visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci (razen v primeru iz 110. člena, ko lahko v pedagoškem procesu ne glede na izpolnjevanje pogojev za izvolitev v naziv sodelujejo tudi priznani strokovnjaki iz prakse). Organ je Pooblaščencu sporočil, da je posameznica v učni enoti Temelji menedžmenta, ki je predmet v drugem letniku programa prve stopnje Upravljanje in poslovanje, izvajala predavanja in izpite kot predavateljica in docentka. Posameznica torej kot visokošolska učiteljica v imenu organa neposredno izvaja del programa, ki ga organ izvaja kot del javnega pooblastila, kot članica ene izmed kateder pa je navedena tudi na spletni strani. Od leta 2009 je posameznica pri pedagoškem delu sodelovala tudi kot mentorica pri diplomskih nalogah študentov Visoke šole za upravljanje in poslovanje v Novem mestu, kar izhaja iz njene osebne bibliografije, objavljene na portalu Cobiss. Druga posameznica je v delovnem razmerju pri organu, med drugim je sedaj na spletni strani organa navedena kot predstojnica ene izmed kateder, od leta 2003 pa je mentorica pri diplomskih nalogah študentov Visoke šole za upravljanje in poslovanje v Novem mestu. Kot je zapisal Pooblaščenec v odločbi št. 090-16/2010/4 z dne 9. 3. 2010, v opisanih okoliščinah predavatelji (in ostali visokošolski učitelji) v imenu organa izvajajo javno funkcijo. Zagotovljeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, potrebni za izvedbo programa, so po določbi 1. odstavka 14. člena ZVis nujen pogoj za ustanovitev visokošolskega zavoda ter po določbi 3. odstavka 16. člena ZVis pogoj za začetek dela in opravljanje dejavnosti. Zaradi neizpolnjevanja tega pogoja se lahko akreditacija programa lahko tudi ne podaljša. Vse navedeno kaže na to, da so sodelavci organa, ki izvajajo javnoveljaven študijski program, bistven del izvajanja javne funkcije oz. javnega pooblastila, zato njihova imena ne morejo predstavljati varovanih osebnih podatkov.
Glede na to, da gre za izdajo upravnega akta, ki ga lahko izda le pooblaščena oseba, je Pooblaščenec ugotovil, da imena, priimka in podpisa dekanice ni treba prekriti. Skladno s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ gre namreč za podatek, povezan z opravljanjem javne funkcije. Čeprav dekan fakultete ni javni funkcionar, je izdaja upravnih odločb izvajanje javnega pooblastila, torej oblastna funkcija, zaradi česar ni mogoče trditi, da ZVOP-1 varuje osebne podatke osebe, ki je pooblaščena za izvajanje takšne javne funkcije.
Po drugi strani mora organ zaradi izjeme varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ na omenjenih dokumentih prekriti rojstni datum posameznice, ki je podala vlogo za izvolitev, naslov in kraj prebivališča.
Prekriti je treba tudi imena in priimke članov strokovne komisije, saj tudi v primeru, če so nekateri izmed njih javni uslužbenci, sodelovanje v postopku ocene strokovne usposobljenosti ni povezano z njihovim delovnim razmerjem, ki ga opravlja kot javni uslužbenec, temveč gre za pogodbeno razmerje med organom in posamezniki, ki so kot strokovnjaki na svojem področju zaprošeni za pripravo strokovne ocene in poročila za izvolitev kandidata / kandidatke v naziv.
Mnenje Študentskega sveta o pedagoški usposobljenosti
Pooblaščenec je ugotovil, da bi moral organ omogočiti delni dostop do dokumenta mnenje Študentskega sveta o pedagoški usposobljenosti z dne 26. 8. 2010 v skladu s 7. členom ZDIJZ. V dokumentu mora prekriti naslednje varovane osebne podatke: ime, priimek in izvolitveno področje dveh posameznic ter ime, priimek in podpis predsednika študentskega sveta. Navedeni osebni podatki so po presoji Pooblaščenca varovani, saj za njihovo razkritje ni ustrezne pravne podlage.
Podana ni niti t.i. izjema od izjeme iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne gre ne za osebne podatke javnih uslužbencev ali funkcionarjev. V delu, v katerem študentski svet poda mnenje o pedagoški usposobljenosti, namreč ne moremo govoriti o tem, da organ preko predsednika študentskega sveta opravlja javno službo ali izvaja javno pooblastilo, zato so osebni podatki predsednika študentskega sveta v tem kontekstu varovani.
Ocene članov komisije za oceno kandidatove strokovne usposobljenosti (strokovna poročila)
Šest dokumentov (tri za vsako posameznico) vsebujejo ocene članov komisije za oceno kandidatove strokovne usposobljenosti. Pooblaščenec je ob natančnem pregledu teh dokumentov ocenil, da institut delnega dostopa glede ocen članov ni mogoč zaradi velike vsebnosti in koncentracije osebnih podatkov v teh dokumentih. Gre namreč za nizanje podatkov iz zasebnega in profesionalnega življenja posameznic, za razkritje katerih ni pravne podlage, saj ne gre ne za podatke o porabi javnih sredstev, podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali opravljanjem javne funkcije ali za obstoj katerikoli druge pravne podlage za razkritje osebnih podatkov. Dostop do šestih dokumentov, ki predstavljajo ocene članov komisije o strokovni usposobljenosti kandidatk, je torej treba v celoti zavrniti.
Možen pa je dostop do tabel z nazivom "Točkovanje bibliografije (12. člen Meril za izvolitve v nazive)", ki je priložen nekaterim ocenam. V tem dokumentu se namreč ne nahajajo varovani osebni podatki, zato je dostop do njega možen. Gre namreč za podatke, ki so prosto dostopni preko platforme Cobiss.si Instituta informacijskih znanosti v predelku osebnih bibliografij na povezavi http://splet02.izum.si/cobiss/BibPersonal.jsp?init=t. Več o tem bo Pooblaščenec pojasnil pri analizi dostopnosti dokumenta "Osebna bibliografija". Točk, ki so pri vsaki enoti dodeljene (oziroma ocenjene), ne moremo šteti za varovane osebne podatke, saj se ne nanašajo neposredno na posameznice, ampak so informacije o bibliografskih enotah, dodeljene na podlagi 12. člena Meril za izvolitve v nazive.
Poleg tega je možen delni dostop do dokumenta z nazivom "Pregled dela in točkovnik", organ pa mora prekriti ime in priimek ter zaprošeni naziv vsake posameznice ter podpis osebe, ki je preverila podatke in točkovanje, tako da se izgubi določljivost posameznika na dokumentu in je zato prosilca mogoče seznaniti s preostalim delom dokumenta skladno s 7. členom ZDIJZ.
Sklepi o začetku postopka o izvolitvi v naziv
V nasprotju z odločbo, s katero je kandidat izvoljen v naziv visokošolskega učitelja, se s sklepom postopek šele začne, zato ne moremo govoriti o tem, da takšen dokument izkazuje pogoje, ki so potrebni za izvajanje akreditiranega programa, torej za opravljanje javne službe. Naslednji osebni podatki posameznic in članov komisije za oceno strokovne usposobljenosti so torej varovani osebni podatki in jih mora organ prekriti: ime in priimek kandidatk za izvolitev, izvolitveno področje ter imena in priimki članov komisije. Ime, priimek in podpis dekanice pa ne sodijo v kategorijo varovanih osebnih podatkov iz razlogov, ki so pojasnjeni v delu te odločbe, ki se nanaša na dostop do odločbe o izvolitvi v naziv.
Ugotovitve dekanice glede podaje predloga za začetek postopka
Enako kot glede dostopa do sklepov o začetku postopka o izvolitvi v naziv, so osebni podatki kandidatke, ki jo določajo, varovani osebni podatki, saj za njihovo posredovanje ne obstaja pravna podlaga. Delni dostop do dokumenta je mogoč, organ pa mora v vsakem od obeh dokumentov prekriti ime in priimek kandidatke, izvolitveno področje, datum promoviranja v naziv doktorice. Na podlagi vseh teh podatkov se po presoji Pooblaščenca posameznico lahko konkretizira, določi oziroma ugotovi, na katero osebo se ti podatki dejansko nanašajo, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Imena dekanice kot že pojasnjeno ni treba brisati.
Prošnja za izvolitev v naziv
Varovane osebne podatke predstavljajo ime, priimek, naslov, podpis ter izvolitveno področje kandidatk. Organ mora navedene podatke zaradi izjeme varstva osebnih podatkov prekriti ter skladno s 7. členom ZDIJZ dovoliti dostop do preostalih podatkov.
Življenjepis
Življenjepis kandidatk vsebuje praktično samo osebne podatke posameznic. Pravna podlaga za posredovanje teh osebnih podatkov ne obstaja (ne v 3. odstavku 6. člena ZDIJZ ne v kakšni drugi določbi v slovenski zakonodaji) in osebna privolitev posameznic ni podana, zato gre za varovane osebne podatke. Pooblaščenec je presodil, da delni dostop do podatkov iz življenjepisa ni mogoč, saj je koncentracija osebnih podatkov tako velika, da delnega dostopa ne bi bilo mogoče opraviti na smiseln način, saj bi se prekrilo domala vse podatke v dokumentu. Pritožbo prosilca je tako v tem delu treba v celoti zavrniti.
Dokument z nazivom Pregled dela in točkovnik
Za dokumenta z nazivom Pregled dela in točkovnik, ki sta vložena v spis glede izvolitve v naziv, velja enako, kot je že pojasnjeno zgoraj pri presoji dostopnosti ocene članov komisije za oceno kandidatove strokovne usposobljenosti (strokovna poročila). Pritožbo prosilca je tako v tem delu treba v celoti zavrniti.
Dokument, ki izkazuje mednarodno pomembnost / odmevnost
Ena izmed posameznic je priložila dokument z naslovom Dela, ki so objavljena na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost, v katerem so neposredno kopirani podatki iz sistema Cobiss. Kot je bilo pojasnjeno obstaja za obdelavo teh osebnih podatkov ustrezna pravna podlaga in je namen nadaljnje obdelave teh podatkov skladen s prvotnim namenom objave v Cobissu. Prekriti pa je treba ime, priimek in izvolitvena področja, saj so to varovani osebni podatki in za njihovo posredovanje v postopku po ZDIJZ ne obstaja pravna podlaga. Po drugi strani so v dokumentu navedeni tudi osebni podatki, ki so prosto dostopni na Cobissu in so tudi neposredno kopirani iz Cobissa. Zaradi tega mora organ sicer prekriti ime, priimek, obe izvolitveni področji, do preostalih podatkov pa mora dovoliti dostop in prosilcu posredovati navedeni dokument.
Druga kandidatka je priložila dokument z naslovom Dokumentirani objavljeni referati na mednarodnih kongresih, simpozijih in znanstvenih seminarjih, ki ne vsebujejo osebnih podatkov, ki se navezujejo na točno določenega posameznika. Tudi če bi bila posameznica ozkemu krogu ljudi določljiva, pa vsebina tega dokumenta ne razkriva osebnih podatkov.
Poleg tega je druga kandidatka predložila tudi e-pošto z dne 28. 5. 2010. Pooblaščenec ugotavlja, da je le prvo stran natisnjenega e-poštnega sporočila mogoče šteti za dokument, ki je povezan z delovnim področjem organa (v konkretnem primeru vodenjem postopkov za izvolitev v naziv). Preostale strani in priponke te elektronske pošte predstavljajo informacije, ki jih ne moremo šteti za informacije javnega značaja, saj predstavljajo le opis revije in navodila za avtorje, ki so bili poslani posameznici ob vabilu za objavo v njihovi reviji oz. zborniku. Na 1. strani pa se nahajajo ime in priimek posameznice, za posredovanje katerega ne obstaja pravna podlaga, zato ga mora organ prekriti.
Osebna bibliografija
2. člen Zakona o knjižničarstvu (Ur.l. RS, št. 87/2001, št. 96/2002-ZUJIK; v nadaljevanju ZKnj-1) opredeljuje knjižničarsko dejavnost kot javno službo, ki med drugim zajema zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva, zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij, izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov, posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev itd. Javna služba je tudi dejavnost knjižničnega informacijskega servisa za izmenjavo podatkov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu. Knjižnice skladno z gradijo podatkovne zbirke, med drugim bibliografskih podatkov, ki jih kot javno službo dajejo na voljo javnosti.
Osebne bibliografije raziskovalcev so tako v okviru javne službe javno dostopne vsakomur na svetovnem spletu, saj za njihovo javno objavo obstaja ustrezna pravna podlaga. Enako velja v konkretnem primeru, ko sta posameznici predložili izpis svojih osebnih bibliografij iz Cobissa. Organ mora tako posredovati osebno bibliografijo obeh raziskovalk ali pa prosilcu posreduje le napotilo (povezavo) na spletno stran, kjer se osebne bibliografije raziskovalk nahajajo. 5. odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.
Diplomska, magistrska in doktorska listina
Delni dostop je po presoji Pooblaščenca mogoč, organ pa mora zaradi izjeme varstva osebnih podatkov prekriti ime, priimek, datum in kraj rojstva, datum diplomiranja, magistriranja oz. doktoriranja ter naslov magistrskega oz. doktorskega dela. Če organ namreč prekrije navedene podatke, ostanejo na listini podatki, na podlagi katerih je praktično nemogoče identificirati posameznika oziroma bi identifikacija terjala velike stroške, nesorazmerno velik napor ali veliko časa. Imen, priimkov in podpisov dekanov in rektorjev ni potrebno brisati, saj gre za podatke, ki jih 3. odstavek 6. člena ZDIJZ opredeljuje kot prosto dostopne ne glede na morebitno izjemo varstva osebnih podatkov.
Sporazum o brezplačnem postopku za izvolitev
Delni dostop do dokumenta je možen, zaradi varstva osebnih podatkov pa je treba prekriti ime, priimek, datum in kraj rojstva, EMŠO, davčno številko, podpis in izvolitveno področje kandidatke. Imena in priimka direktorja organa ni treba prekriti, saj podlago za njegovo razkritje predstavlja Zakon o sodnem registru, po katerem je treba na portalu Ajpes objaviti osebe, pooblaščene za zastopanje gospodarske družbe, v konkretnem primeru organa.
Pogodba o sodelovanju pri pripravi strokovnega poročila
Tudi v primeru sklenjenih pogodb o pripravi strokovnih poročil je delni dostop do informacij možen. Zaradi varstva osebnih podatkov je treba prekriti: ime, priimek in izvolitveno področje kandidatke ter naslednje osebne podatke pogodbenih sodelavcev: ime, priimek, naslov, EMŠO, davčno številko, številko transakcijskega računa ter podatek o tem, ali gre za davčnega zavezanca, podpis.
Navedeni podatki so osebni podatki pogodbenih sodelavcev (članov komisije) in kandidatk. Za posredovanje teh podatkov ne obstaja pravna podlaga, kot to zahteva 8. člen ZVOP-1. Glede bruto zneska honorarja, za katerega je organ navedel, da vir za izplačilo avtorskega honorarja predstavljajo sredstva organa, pridobljena s tržno dejavnostjo ter da mu teh stroškov koncedent ne priznava kot strošek koncesije, je treba ugotoviti, da takšen podatek ob izbrisu ostalih osebnih podatkov pogodbenih sodelavcev ne predstavlja osebnega podatka, saj se ne nanaša na določeno ali določljivo osebo. Podatek tudi ne predstavlja poslovne skrivnosti, saj ni ne označen kot poslovna skrivnost po 1. odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009-UPB3, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZGD-1), prav tako pa ni očitno, da bi organu z razkritjem tega podatka nastala občutna škoda. Imena in priimka direktorja organa ni treba prekriti iz že zgoraj navedenih razlogov.
3. Sklepno
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Organ je v postopku odločanja na prvi stopnji napačno uporabil določbe materialnega prava, saj ni upošteval določbe 7. člena ZDIJZ oziroma te določbe ni pravilno uporabil. Skladno z določbo 1. odstavka 252. člena je zato Pooblaščenec delno odpravil odločbo prve stopnje in sam odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem mora organ prekriti varovane osebne podatke oz. kjer delni dostop do zahtevanih dokumentov ni mogoč, je Pooblaščenec, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka