Anuška Delić, novinarka Dela - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-148/2012/8
Kategorije: Osebni podatek, Test interesa javnosti
POVZETEK:
Pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilke, ki je od organa zahtevala podatek o tem, ali je konkretna posameznica pridobila slovensko državljanstvo preko postopka izredne naturalizacije ter dokumente v tej zvezi (mnenje pristojnega organa, odločba). Pooblaščenec je sicer po pregledu zahtevanih dokumentov ugotovil, da vsebujejo osebne podatke fizične osebe in izpolnjujejo kriterije za izjemo od prostega dostopa, vendar je nadalje izvedel tudi test interesa javnosti in presodil, da javni interes za razkritje dokumentov iz postopka izredne naturalizacije pretehta nad interesom konkretne posameznice za omejitev dostopa do zadevnih dokumentov. Podelitev državljanstva preko instituta izredne naturalizacije se namreč že po zakonski dikciji izvaja zaradi posebnih državnih koristi (interesov), gre namreč za posameznike, ki prinašajo izjemen prispevek k družbenemu, gospodarskemu, znanstvenemu, kulturnemu ali drugačnemu razvoju Republike Slovenije ali k povečanju njenega mednarodnega ugleda oziroma prepoznavnosti. Njihovo delovanje je izjemno pomembno v različnih sferah družbenega (in ne zasebnega) življenja v Republiki Sloveniji, zato se mora njihova pravica do varstva osebnih podatkov v delu, ki se nanaša na izredno naturalizacijo, umakniti javnemu interesu, ki v tem primeru prevlada.
ODLOČBA:
Številka: 090-148/2012/8
Datum: 19. 9. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), in 1. odstavka 252. člena ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Anuške Delić, novinarke Dela d.d., Dunajska cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-28/2012/2 z dne 19. 6. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se delno ugodi in se odločba organa št. 090-28/2012/2 z dne 19. 6. 2012 delno odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje dokumente:
- Mnenje Ministrstva za gospodarstvo št. 213-4/2007-10-P/AV z dne 1. 10. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje podatke:
- v prvem odstavku besedila podatke o aktualnem državljanstvu in podatke o prebivališču,
- Odločbo organa št. 213-453/2007/10 z dne 13. 11. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje podatke:
- naslov prebivališča v uvodu odločbe,
- datum in kraj rojstva v izreku odločbe,
- podatek o aktualnem državljanstvu v prvem stavku obrazložitve odločbe.
2. V preostalem delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko izreka dolžan prekriti varovane podatke, se pritožba prosilke zavrne.
3. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 5. 6. 2012 na organ naslovila vprašanje, ali drži, da je … pred približno petimi leti pridobila slovensko državljanstvo preko izredne naturalizacije in kateri pristojni organ je izdal mnenje, da navedena oseba izpolnjuje pogoje za izredno naturalizacijo. Nadalje je prosilka, v skladu z ZDIJZ, zahtevala kopijo tega mnenja. Ker je organ po elektronski pošti prosilko obvestil, da ji zaradi varstva osebnih podatkov, odgovora na vprašanje ne more podati, je prosilka dne 6. 6. 2012 organu poslala ponovno zahtevo, v kateri je navedla, da ni zahtevala osebnih podatkov domnevno izredno naturalizirane osebe, ampak pojasnilo, ali je bila izredno naturalizirana ali ne, informacijo o tem, kateri organ je izdal mnenje, da izpolnjuje zakonske pogoje in nenazadnje kopijo tega mnenja. Zadnje po logiki stvari najbrž vsebuje osebne podatke kandidatke za izredno naturalizacijo, ki pa jih je organ po ZDIJZ dolžan zakriti in jih, kot navaja prosilka, niti ni zahtevala.
Organ je dne 19. 6. 2012 izdal odločbo št. 090-28/2012/2, s katero je zahtevo prosilke zavrnil. V odločbi je organ navedel relevantne določbe Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 24/07-UPB2, v nadaljevanju ZDRS) in na njegovi podlagi izdane Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 41/2007 in 45/2010, v nadaljevanju Uredba) ter nadalje zapisal, da se vse listine, ki so sestavni del upravnega spisa v postopku sprejema v državljanstvo RS, nanašajo neposredno na določeno fizično osebo. Podatek o državljanstvu posameznika je osebni podatek, ki ga je ministrstvo dolžno posredovati le, če tako določa zakon ali če je podana privolitev posameznika. Posredovanje podatkov o državljanstvu je urejeno tudi že v ZDRS, ki v 36. členu določa, da organi, ki vodijo evidence o državljanstvu, posredujejo drugim uporabnikom podatke iz teh evidenc, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi privolitve ali zahteve posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Glede na navedeno ministrstvo meni, da je podatek o državljanstvu določene osebe varovan osebni podatek, ki predstavlja izjemo od prostega dostopa po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede zahteve prosilke, ki se nanaša na predložitev kopije mnenja pristojnega organa, ki vsebuje tudi osebne podatke kandidate za sprejem v državljanstvo, je organ preučil tudi možnost izvedbe delnega dostopa in ugotovil, da ta ni mogoč, saj navedeni dokument vsebuje podatke iz dokazil, ki jih je stranka priložila v postopku sprejema v državljanstvo in so bili uporabljeni pri oblikovanju mnenja resornega organa. V kolikor bi jih organ prekril, bi prosilka prejela le dokument z navedbo resornega organa in navedbo kriterijev, ki izhajajo iz Uredbe.
Prosilka je dne 28. 6. 2012 zoper izdano odločbo pri organu vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je organ njeno zahtevo zavrnil kljub temu, da je organ pozvala, naj v zahtevanih dokumentih prekrije osebne podatke. Prosilka nadalje meni, da je v konkretnem primeru pomemben nadzor javnosti, saj mora izredna naturalizacija po ZDRS pomeniti izjemen prispevek k družbenemu, gospodarskemu, znanstvenemu, kulturnemu ali drugačnemu razvoju Republike Slovenije ali k povečanju mednarodnega ugleda oziroma prepoznavnosti Republike Slovenije. Prav mnenje in presoja pristojnega organa, na podlagi katere je bila oseba domnevno izredno naturalizirana, pa je bilo ključno pri njeni (prosilka sklepa, da uspešni) kandidaturi in posledični pridobitvi slovenskega državljanstva, ker naj bi bila izjemna osebnost. Prosilka opozarja, da mora kandidat za izredno naturalizacijo izpolnjevati le polovico pogojev, ki so zahtevani od kandidata za pridobitev državljanska po običajnem postopku. Ključni vlogi v postopku izredne naturalizacije imata torej pristojni resorni organ in Vlada RS, katerih delovanje pa mora biti podvrženo javnosti.
Pooblaščenec je dne 3. 7. 2012 prejel dopis organa, s katerim je organ v skladu z 245. členom ZUP odstopil pritožbo prosilke, skupaj s spisovno dokumentacijo, v reševanje Pooblaščencu. Organ je navedel, da je pritožba prosilke pravočasna, dovoljena in jo je vložila upravičena oseba.
Pooblaščenec je po prejemu pritožbe v reševanje organ pozval, naj mu posreduje fotokopije dokumentov, ki so predmet prosilkine pritožbe (če takšni dokumenti obstajajo), prav tako pa je Pooblaščenec v postopek kot stransko udeleženko pozval posameznico, na katero se zahtevani dokumenti nanašajo. Posameznica je stransko udeležbo tudi priglasila in poudarila, da ni javna oseba, ki bi bila zanimiva za javnost. Vse listine povezane s pridobitvijo državljanstva, vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, kar je razlog za zavrnitev dostopa do zahtevane dokumentacije po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Uvodoma je potrebno ugotoviti, da dokumenti, ki jih prosilka zahteva, izpolnjujejo vse zakonske kriterije iz 4. člena ZDIJZ, saj organ z dokumenti razpolaga v materializirani obliki in izvirajo iz delovnega področja oziroma pristojnosti organa. Po prejemu zahtevane dokumentacije s strani organa je Pooblaščenec ugotovil, da naslednja dokumenta predstavljata predmet zahteve prosilke v konkretnem primeru:
- Mnenje Ministrstva za gospodarstvo št. 213-4/2007-10-P/AV z dne 1. 10. 2007 in
- Odločba organa št. 213-453/2007/10 z dne 13. 11. 2007.
Organ prve stopnje je posredovanje zahtevanih dokumentov zavrnil zaradi obstoja izjeme iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je podatek o državljanstvu določene osebe varovan osebni podatek, prav tako pa je organ preučil možnost izvedbe delnega dostopa, pri čemer je ugotovil, da delni dostop ni možen.
Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, za javni sektor opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika, možnost le-te pa mora biti v javnem sektorju določena z zakonom. Po pregledu zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da vsebujejo osebne podatke fizične osebe in izpolnjujejo kriterije za izjemo od prostega dostopa po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede na pritožbene navedbe prosilke pa je Pooblaščenec v nadaljevanju izvedel test interesa javnosti na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (kjer so navedene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, op. Pooblaščenca) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v izrecno določenih primerih (med katerimi pa ni izjeme varstva osebnih podatkov). Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu javnega interesa gre za tehtanje, s katerim mora organ pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. Pri uporabi testa prevladujočega javnega interesa je potrebno presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije.
Pooblaščenec ugotavlja, da prosilka zahteva dokumente, ki se nanašajo na izredno naturalizacijo konkretne posameznice. Državljanstvo pomeni pravno razmerje med posameznikom in državo, v kateri živi, pomeni neke vrste članstvo v skupnosti (državi), ki jo veže skupni zakon, državljanstvo pa posamezniku prinaša tako pravice in obveznosti do države in do (so)državljanov. Pravni red veže na državljanstvo pomemben del človekovih pravic. Že ustava sama priznava nekatere pravice le državljanom (volilna pravica, pravica do upravljanju javnih zadev, pravica do peticije, do socialne varnosti idr.). Pridobitev državljanstva Republike Slovenije je urejeno v Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije, (Ur. l. RS, št. 24/07-UPB2, v nadaljevanju ZDRS). Ta v 10. členu ureja pridobitev državljanstva z (redno) naturalizacijo, pri čemer navedeni člen določa, da se lahko osebo, ki prosi za naturalizacijo, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije, če je to v skladu z nacionalnim interesom. Pri tem mora oseba izpolnjevati v desetih točkah taksativno določene pogoje.
Poleg redne naturalizacije pa obstaja tudi izredna naturalizacija, ki omogoča pridobitev slovenskega državljanstva v primeru obstoja državne koristi na določenem področju družbenega življenja. 13. člen ZDRS namreč določa, da z naturalizacijo lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije polnoletna oseba, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, pod pogojem, da dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca ter izpolnjuje pogoje iz 4., 6., 8., 9. in 10. točke prej navedenega 10. člena tega zakona.
Obstoj razlogov za izredno naturalizacijo na podlagi mnenja pristojnega resornega organa predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije (3. odstavek 13. člena ZDRS). S tem namenom je bila sprejeta Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 41/2007, 45/2010, v nadaljevanju Uredba), ki v 2. členu določa, da mora izredna naturalizacija pomeniti izjemen prispevek k družbenemu, gospodarskemu, znanstvenemu, kulturnemu ali drugačnemu razvoju Republike Slovenije ali k povečanju mednarodnega ugleda oziroma prepoznavnosti Republike Slovenije ter se praviloma ne uporablja kot instrument reševanja pomanjkanja ustreznih strokovnjakov na posameznih področjih. Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka resorni organi pri oblikovanju mnenja v postopku izredne naturalizacije uporabljajo merila, določena v tej Uredbi, pri čemer so v nadaljnjih členih Uredbe navedena specifična merila za vsako izmed posameznih družbenih področij.
Potrebno je ugotoviti, da zgoraj citiran 13. člen ZDRS (izredna naturalizacija) tako omogoča pridobitev slovenskega državljanstva pod bistveno lažjimi pogoji kot to omogoča postopek redne naturalizacije (posameznik mora npr. izpolnjevati le polovico pogojev, predvidenih v postopku redne naturalizacije, zgolj enoletna doba dejanskega življenja v Sloveniji, ipd), pri čemer pa mora izredna naturalizacija pomeniti izjemen prispevek k razvoju Republike Slovenije, kar mora v skladu s kriteriji iz Uredbe v vsakem posamičnem primeru ugotavljati pristojno ministrstvo ter o tem podati mnenje. Na podlagi takšnega mnenja nato obstoj razlogov za izredno naturalizacijo ugotovi Vlada RS.
Pooblaščenec ocenjuje, da javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov iz postopka izredne naturalizacije, v katerih je obrazloženo izpolnjevanje kriterijev iz Uredbe in na podlagi katerega so bili posledično ugotovljeni razlogi za izredno naturalizacijo posameznice, nedvomno pretehta nad interesom konkretne posameznice za omejitev dostopa do zahtevanih dokumentov. Po mnenju Pooblaščenca ima namreč javnost upravičen interes izvedeti, na kakšen način država izvaja politiko na področju podeljevanja državljanstev in kaj država šteje kot izjemen prispevek k razvoju Republike Slovenije ali k povečanju njenega mednarodnega ugleda oziroma prepoznavnosti.
Prav pri institutu izredne naturalizacije, pri katerem lahko posameznik pridobi slovensko državljanstvo pod bistveno olajšanimi pogoji, kot to velja za postopek redne naturalizacije, je namreč temeljnega pomena zagotavljanje preglednosti dela pristojnih organov in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega ali arbitrarnega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela. Državljanstvo je vsekakor tako pomembna vrednota, ki zahteva vodenje odgovorne politike. Podelitev državljanstva preko instituta izredne naturalizacije se namreč že po zakonski dikciji izvaja zaradi posebnih državnih koristi (interesov), pri čemer je pomembno, da izvršilna oblast vse relevantne okoliščine vsakega posamičnega primera še posebej temeljito pretehta.
Problematika s tega področja se vsekakor dotika širše javnosti, saj očitno v javnosti prevladuje mnenje, da določene skupine posameznikov lažje pridejo do slovenskega državljanstva kot druge. V medijih tako lahko zasledimo izjave kot npr: »Zdelo se mi je, da imam pravico pridobiti izredno državljanstvo, a žal ni šlo brez posredovanja vplivnih prijateljev«, »Športniki po zaslugi močnega lobija in vplivnih direktorjev, ki so predsedniki klubov, veliko lažje pridejo do slovenskega državljanstva kot kulturniki«, »Med tistimi naturaliziranimi Slovenci, ki si podelitve potnega lista nemara niso zaslužili, pa je nekdanji košarkar Uniona Olimpije« (izjave so vzete iz članka: Naturalizirani Slovenci: državljanstvo za zasluge in "zasluge", Dnevnik, 8. 1. 2005). Odprtost konkretnih informacij je zato pomembna tudi z vidika razumevanja posledic odločitev javnega sektorja, saj državljani le na ta način lahko razumejo posledice odločitev javnih organov, oziroma izrazijo morebitne (relevantne) pomisleke glede takih odločitev.
Nadalje ni odveč pripomniti, da so npr. primeri izrednih naturalizaciji na področju športa v precejšnji meri medijsko pokriti in odmevni (glej npr. članek »V Sloveniji do potnega lista in novega dresa«, Siol, 14. 4. 2010). To sicer ni nenavadno, saj ti posamezniki po pridobitvi slovenskega državljanstva (javno) zastopajo slovensko državo na športnih prireditvah. Na drugi strani pa na preostalih družbenih področjih, na katerih delujejo posamezniki, ki so pridobili slovensko državljanstvo na podlagi instituta izredne naturalizacije, takšna javna obveščenost ni posebej opazna. Za takšno razlikovanje pa Pooblaščenec pravzaprav ne vidi posebnega razloga, saj gre na konec koncev za posameznike, ki prinašajo izjemen prispevek k družbenemu, gospodarskemu, znanstvenemu, kulturnemu ali drugačnemu razvoju Republike Slovenije ali k povečanju njenega mednarodnega ugleda oziroma prepoznavnosti. V tem smislu trditev posameznice, da ni javna oseba, ki bi bila zanimiva za javnost, ne drži v celoti. Glede na zakonske kriterije je naturaliziran posameznik oseba, ki je za našo državo izjemno pomembna prav zaradi njegovega delovanja v določenem segmentu njegovega družbenega udejstvovanja, in ne udejstvovanja, ki bi izhajalo zgolj iz posameznikove zasebne sfere. Gre torej za posameznike, ki zaradi svojega prispevka slovenski družbi očitno izstopajo iz povprečja, kar pa pomeni, da gre vsekakor za osebe, ki so za slovensko javnost prav zaradi svojega prispevka družbi, zanimive in bi jih v tem kontekstu morali opredeliti kot javne osebe.
Ne nazadnje tudi iz zakonske dikcije izhaja, da gre za posameznike, katerih delovanje je izjemno pomembno v različnih sferah družbenega (in ne njihovega zasebnega!) življenja v Republiki Sloveniji. Prav zato se mora po oceni Pooblaščenca njihova pravica do varstva osebnih podatkov v delu, ki se nanaša na izredno naturalizacijo, umakniti javnemu interesu, ki v tem primeru prevlada. V konkretnem primeru bi namreč prepoved razkritja takšnih osebnih podatkov onemogočala nadzor javnosti nad tako občutljivim institutom, kot je institut izredne naturalizacije, ki naj bi ga izvršilna oblast uporabljala restriktivno in predvsem z veliko mero premišljenosti. Odprtost teh podatkov po mnenju Pooblaščenca vsekakor pripomore zlasti k večji odgovornosti države do državljanov Slovenije in do transparentne politike, ki jo država izvaja na področju podeljevanja državljanstva.
Na koncu Pooblaščenec še pojasnjuje, da ni potrebe, da se s testom interesa javnosti odpirajo tudi osebni podatki, ki s samim institutom izredne naturalizacije posameznice niso v bistveni zvezi. Gre za podatke o njenem aktualnem državljanstvu, o datumu in kraju rojstva ter o naslovu bivališča. Te podatke mora organ ob posredovanju v izreku določene dokumentacije prikriti.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov, pri čemer iz dokumentov izbrisati varovane osebne podatke. V preostalem delu (t.j. glede varovanih osebnih podatkov) se pritožba prosilke, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljena zavrne.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka