Prosilec - Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije
+ -Številka: 090-147/2012/6
Kategorije: Ali dokument obstaja, Notranje delovanje organa
POVZETEK:
Prosilec je zahteval informacijo o sestavi komisije (in njihove strokovne reference), ki je zavrnila njegovo vlogo za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe za leto 2011. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja oz. dejavnosti organa, saj javni razpis še ni zaključen in bi razkritje podatkov o sestavi komisije povzročilo motnje pri delovanju organa v zvezi z izvedbo tega razpisa. Pooblaščenec je ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajale strokovne reference komisije, zato je v tem delu pritožbo prosilca zavrnil. V drugem delu pa je Pooblaščenec ugotovil, da sklep o imenovanju komisije za pripravo besedila javnega razpisa in izvedbo postopka javnega razpisa ni dokument, ki je nastal v zvezi z notranjim delovanjem organa, prav tako razkritje tega dokumenta ne bi moglo povzročiti škode za delovanje organa. Pooblaščenec je še ugotovil, da bi bilo omenjeni dokument treba razkriti tudi po določbi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi navedenega je Pooblaščenec odločil, da mora organ zahtevane informacije, s katerimi razpolaga, posredovati prosilcu.
ODLOČBA:
Številka: 090-147/2012/6
Datum: 30. 7. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ……..(v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 6. 2012, zoper odločbo Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-4/2012-5, z dne 22. 5. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 14. 6. 2012 zoper odločbo organa št. 090-4/2012-5, z dne 22. 5. 2012 se delno ugodi in se odločba odpravi v delu, ki se nanaša na posredovanje podatkov o sestavi komisije, ki je obravnavala vloge za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe za leto 2011. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe v obliki fotokopije posredovati besedilo 1. točke sklepa o imenovanju komisije za pripravo besedila javnega razpisa in izvedbo postopka javnega razpisa št. 024-4/2012-1 z dne 15. 2. 2012.
2. Pritožba prosilca se zavrne v delu, ki se nanaša na posredovanje strokovnih referenc članov komisije, ki je obravnavala vloge za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe za leto 2011.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je na organ dne 7. 4. 2012 vložil zahtevo, v kateri je navedel, da ga zanima sestava komisije (in njihove strokovne reference), ki je zavrnila njegovo vlogo za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe za leto 2011.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-4/2012-5 z dne 22. 5. 2012 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo v celoti zavrnil, pri čemer se je skliceval na izjemo iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ navaja, da so predmet zahteve prosilca podatki, ki se nanašajo na podatke iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov. V konkretnem primeru javni razpis še ni zaključen in bi razkritje podatkov o sestavi komisije povzročilo motnje pri delovanju organa v zvezi z izvedbo tega razpisa. Posredovanje podatkov o članih razpisne komisije bi namreč pomenilo možnost pritiska na člane komisije, na njihovo neodvisnost in nepristranskost in s tem na rezultat postopka dodelitve javnih sredstev v okviru zadevnega javnega razpisa.
Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 14. 4. 2012 pri organu vložil pritožbo. Navaja, da se z odločitvijo organa ne more strinjati in zahtevanih podatkov ni mogoče šteti kot dokumenta, ki je nastal v zvezi z notranjim delovanjem organa. Gre za podatke o članih razpisne komisije, ki odločajo o podeljevanju proračunskih sredstev, ki so predmet javnega razpisa in gre v tem primeru za temeljno delovanje organa – izvajanje javnega razpisa. Prosilec tudi na podlagi prakse Pooblaščenca meni, da gre v tem primeru za tipičen primer »zunanjega delovanja«, kot delovanja javnega sektorja nasproti zunanjim prijaviteljem projektov. Poleg tega so člani komisije vplivali na dejanja in odločitve, ki spadajo v pristojnost organa. Takšna narava podatka zelo očitno nakazuje na prepričanje, da ne gre za dokument v zvezi z notranjim delovanjem. Hkrati prosilec meni, da se mora vsak organ, ki ima javno pooblastilo za podeljevanje javnih sredstev, zavedati, da je eno od osnovnih načel porabe proračunskih sredstev načelo transparentnosti. Da gre za informacijo javnega značaja prosilec meni tudi zato, ker so bile v komisijo imenovane osebe, ki so oziroma bodo tudi same deležne plačila iz proračunskih sredstev. Prosilec se ne more strinjati tudi z navedbo organa, da ker razpis še ni zaključen, bi posredovanje podatkov o članih komisije lahko pomenilo možnost pritiska nanje. Osnovno vodilo delovanja članov komisije mora biti že samo po sebi nepristranskost delovanja, hkrati pa prosilec meni, da je odgovornost direktorja sklada, da v komisijo imenuje osebe, ki niso le ustrezno strokovno izobražene, ampak imajo tudi ustrezne osebne lastnosti in so hkrati dovolj zrele osebe, da so kos morebitnim pritiskom iz okolja ter so se sposobne nanje ustrezno odzvati (za kar obstajajo v RS pristojni organi). Dejstvo, da je delo dobro opravljeno, pa mora biti njihova prva in glavna spodbuda pri delu, čeprav ne edina. Z omenjenim dejstvom se prosilec ne strinja tudi zato, ker je rok za prijavo na razpis že potekel (konec februarja). Po informacijah, ki jih je prejel prosilec, poteka ocenjevanje pri organu v dveh delih; in sicer najprej razpisna komisija oceni, če gre za prispevek k trajnostnemu razvoju in projekt izpolnjuje vse formalne značilnosti, v drugem krogu pa projekte ocenjujejo zunanji recenzenti. Razpisna komisija je torej samo organ, ki odloči o tem, da projekt izpolnjuje vse pogoje za podelitev nagrade, končno točkovanje o višini sredstev pa podajo zunanji recenzenti. Glede na navedeno prosilec meni, da je komisija s svojim delom zaključila in čaka samo še na odločitve recenzentov, zato komisija »de facto« sploh nima več pomembnega vpliva na podelitev sredstev in je možnost, da sredstva, zaradi pritiskov ne bi bila ustrezno podeljena, povsem odveč. Dejstvo, da razpis ni zaključen, prosilec težko sprejme tudi zato, ker je sam prejel odločbo in je s tem zanj razpis zaključen.
Pritožbo prosilca je organ dne 2. 7. 2012 odstopil v obravnavo Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.
Ker organ pritožbi ni priložil vseh dokumentov, potrebnih za odločanje v pritožbenem postopku (zahtevanega seznama), ga je Pooblaščenec dne 9. 7. 2012, z dopisom št. 090-147/2012/2 pozval, naj mu jih v roku 8 dni posreduje.
Organ je Pooblaščencu dne 19. 7. 2012 posredoval dopis št. 090-4/2012-8 z dne 17. 7. 2012, v katerem pojasnjuje, da komisijo, skladno z 9. členom Splošnih pogojev poslovanja javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendiranje (Uradni list RS, št. 91/09) s sklepom imenuje direktor sklada. Komisija vodi postopek javnega razpisa. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik komisije mora izpolnjevati pogoje za vodenje upravnega postopka v skladu s predpisi, ki določajo stopnjo izobrazbe in strokovni izpit za vodenje in odločanje v upravnem postopku. Od petih članov komisije so predsednica in dve članici uslužbenke sklada. Dve članici komisije nista uslužbenki sklada. Obe sta bili imenovani na podlagi triletnih predhodnih izkušenj s podeljevanjem nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe na podlagi Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, s spremembami in dopolnitvami). Člani komisije, ki so uslužbenci sklada, svoje delo v komisijah opravljajo v okviru rednega delovnega razmerja, medtem ko je član komisije, ki ni javni uslužbenec sklada, upravičen do sejnine in do plačila za vsako uro dela izven seje.
Pooblaščenec je organ dne 19. 7. 2012, z dopisom št. 090-147/2012/4, pozval še k dodatnim pojasnilom glede (ne)obstoja dokumentov, iz katerih izhajajo strokovne reference članov komisije ter glede vloge komisije v postopku odločanja in v pritožbenem postopku. Odgovor organa je Pooblaščenec prejel dne 25. 7. 2012.
Pritožba je delno utemeljena.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije izvirajo iz njegovega delovnega področja. Glede pritožbe prosilca zoper izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na posredovanje strokovnih referenc članov komisije, Pooblaščenec ugotavlja, da organ s temi informacijami ne razpolaga. Kot je organ pojasnil v dodatnem pojasnilu z dne 25. 7. 2012, zakonodaja glede sestave komisije, razen za predsednika, ne določa posebnih pogojev ali pogojev, ki bi jih morali izpolnjevati člani, zato organ tudi nima dokumentacije v zvezi s tem. Za predsednika komisije se sicer zahteva, da izpolnjuje pogoje za vodenje in odločanje v upravnem postopku. Ker pa je v konkretnem primeru predsednica komisije javna uslužbenka, ki je zaposlena pri organu in za katero se ta pogoj zahteva že glede zasedbe delovnega mesta, organ tega pogoja posebej ni dodatno preverjal, dokazilo o opravljenem ustreznem izpitu pa se hrani v personalni mapi te javne uslužbenke. Upoštevaje navedbe organa in dejstvo, da pravna podlaga, ki bi določala, kakšne strokovne reference morajo imeti člani komisije, ne obstaja, Pooblaščenec nima razumnega razloga, da pojasnilu organa ne bi sledil. Prosilec ob tem ni navedel nobenih dejstev, iz katerih bi izhajalo nasprotno, torej, da organ dejansko razpolaga z zahtevanimi referencami, vendar mu jih ne želi posredovati. Ker glede strokovnih referenc članov komisije, ki je obravnavala vloge za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe za leto 2011, ni izpolnjen kriterij t.i materializirane oblike iz 4. čl. ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, je treba zaključiti, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena. Pooblaščenec je zato, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, v tem delu pritožbo prosilca zavrnil Organi, zavezanci po ZDIJZ, za potrebe prosilca namreč niso dolžni ustvariti nove informacije, podajati pojasnil oz. pridobiti informacij, ki jih v času vložitve zahteve nimajo. Pravica dostopa do informacij javnega značaja se, upoštevaje 4. čl. ZDIJZ, nanaša samo informacije, ki pri organu že obstajajo v obliki dokumentov.
V preostalem delu pritožbe prosilca je Pooblaščenec ugotovil, da so izpolnjeni vsi kriteriji za obstoj informacije javnega značaja po 4. čl. ZDIJZ. Zahtevana informacija, torej podatki o sestavi komisije, ki je zavrnila vlogo prosilca za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe za leto 2011, namreč izhajajo iz sklepa o imenovanju komisije za pripravo besedila javnega razpisa in izvedbo postopka javnega razpisa št. 024-4/2012-1 z dne 15. 2. 2012, in sicer iz tč. 1 tega sklepa. Predmet nadaljnje presoje Pooblaščenca je bila tako samo 1. tč. navedenega sklepa, v preostalem delu pa se Pooblaščenec v vsebino sklepa ni spuščal, ker ta ni bila niti predmet zahteve niti predmet pritožbe prosilca.
Organ je dostop do podatkov o članih komisije, ki je ocenjevala vloge za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe za leto 2011, zavrnil s sklicevanjem na izjemo notranjega delovanja po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec je v nadaljevanju tako preizkusil, ali je podana navedena izjema od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Iz 11. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ izhaja, da morata biti za obstoj te izjeme izpolnjena dva kriterija:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).
Glede izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme se organ v izpodbijani odločbi ni posebej opredelil oz. ni obrazložil, na podlagi česa je prišel do zaključka, da gre pri podatkih o članih komisije za informacije v zvezi z notranjim delovanjem organa. V teoriji se za dokumente v zvezi z notranjim delovanjem štejejo podatki za notranjo rabo organa (npr. lastni dokumenti, zapisniki o posvetovanju in glasovanju, interne zabeležke,…), iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa ter njegova notranja politika. S to izjemo se torej varuje t.i. notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev. Varujejo se torej podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Po oceni Pooblaščenca sklep o imenovanju komisije za pripravo besedila javnega razpisa in izvedbo postopka javnega razpisa ni dokument, ki je nastal v zvezi z notranjim delovanjem organa. Že iz narave stvari namreč izhaja, da je bil namen sklepa imenovati komisijo, ki bo pripravila in vodila (ocenjevala) vloge v postopku javnega razpisa. Namen ustanovitve komisije torej ni bil urejanje notranjih razmerij oz. procesov v samem organu, ampak je delovanje komisije pomembno poseglo v pravice in obveznosti oseb izven organa, tistih posameznikov, ki so se prijavili na predmetni javni razpis. Pooblaščenec je v tem delu tako sledil pritožbenim navedbam prosilca, da gre pri delovanju članov razpisne komisije za tipičen primer »zunanjega delovanja«, kot delovanja javnega sektorja nasproti zunanjim subjektom, prijaviteljem projektov. Poleg tega drži navedba prosilca, da so člani komisije pomembno vplivali na dejanja in odločitve, ki spadajo v pristojnost organa. Postopek imenovanja in delovanja komisije je ob tem pravno reguliran in ni omejen le na notranje delovanje organa kot takega. Iz Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, s spremembami), Splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije (Uradni list RS, št. 91/09) in Pravilnika o podeljevanju nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe namreč izhaja, da ima komisija v postopku podeljevanja nagrad pomembno formalno vlogo napram zunanjim subjektom, njena vloga pa tako ni omejena le na notranje delovanje v organu.
Ob tem Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru tudi ni izpolnjen drugi kriterij za obstoj izjeme iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Škoda, ki jo navaja organ (da bi posredovanje podatkov o članih razpisne komisije pomenilo možnost pritiska na člane komisije, na njihovo neodvisnost in nepristranskost in s tem na rezultat dodelitve javnih sredstev v okviru zadevnega javnega razpisa), namreč ne prestane škodnega testa iz predmetne izjeme. Na podlagi navedene izjeme je dostop do informacije mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena delovanju organa, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje informacije ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja (Pravica dostopa do informacij javnega značaja, mag. Prepeluh U., str. 301). Izrazito restriktivno razlago predmetne izjeme je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je v sodbi št. I U 1176/2010-12 z dne 30.11.2011 zapisalo, da je dokazno breme glede razlogov za nastanek motenj v delovanju organa na strani organa in da je dokazni standard »bi razkritje povzročilo motnje« dokazni standard »onkraj dvoma«. Po mnenju Pooblaščenca organ temu standardu v izpodbijani odločbi ni zadostil, iz več razlogov. Prvič, postopek odločanja komisije je zaključen, saj so zadeve (tiste, ki še niso pravnomočne) v pritožbeni fazi, pritožbeni organ pa je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (dalje ministrstvo). Komisija torej praviloma o teh vlogah ne bo več odločala. Zgolj teoretična možnost, da ministrstvo ugodi pritožbi in zadevo vrne v ponovno odločanje (le v tem primeru vlogo ponovno obravnava komisija) pa ne pomeni, da bi v ponovljenem postopku dejansko kdo poskušal vplivati na delo komisije in da bi v zvezi s tem dejansko nastale kakšne motnje pri delovanju organa. Organ se ob tem tudi ni skliceval na to, da bi v dosedanji praksi že imel podobne težave pri tovrstnem odločanju. Drugič, tudi v kolikor bi kdo dejansko poskušal vplivati na delo komisije, to ne more biti razlog, da podatki o članih komisije, ki vodi postopek javnega razpisa, ostanejo javnosti nedostopni. Vsak član komisije, bodisi imenovan vanjo kot javni uslužbenec, bodisi kot zunanji član, ki začasno opravlja javno funkcijo, se mora zavedati odgovornosti svojega dela in dejstva, da s svojim delovanjem vpliva na odločitve o pravicah posameznikov, komisija kot takšna pa mora biti svoje odločitve sposobna argumentirati in se ne more skrivati za anonimnostjo. Tudi v tem delu gre torej slediti navedbam prosilca, ki navaja, da mora biti osnovno vodilo delovanja članov komisije že samo po sebi nepristranskost delovanja, odgovornost direktorja organa pa je, da v komisijo imenuje osebe, ki niso le ustrezno strokovno izobražene, ampak imajo tudi ustrezne osebne lastnosti in so hkrati dovolj zrele osebe, da so kos morebitnim pritiskom iz okolja ter so se sposobne nanje ustrezno odzvati (za kar obstajajo v RS pristojni organi). Poskus vplivanja na odločitve komisije bi namreč lahko predstavljalo znake kaznivega dejanja, na kar se morajo člani komisije ustrezno odzvati in takšna dejanja prijaviti organom pregona. V primeru, da bi pristali na takšen argument za zavrnitev dostopa (da bi posredovanje podatkov o članih razpisne komisije pomenilo možnost pritiska nanje) bi to pomenilo, da javnosti ne bi bili dostopni podatki o sestavi nobene komisije, ki odloča v javnem sektorju, prav tako pa bi bili varovani podatki o javnih uslužbencih in funkcionarjih, ki vodijo upravne postopke in odločajo o pravicah in obveznostih strank. Povedano drugače, javnosti bi bili npr. nedostopni podatki o sestavah komisij v postopkih javnega naročanja, podatki o policistih, ki izrekajo globe, podatki o inšpektorjih, ki vodijo posamezne inšpekcijske postopke, podatki o sodnikih, ki izrekajo zaporne kazni. V vseh tovrstnih primerih (in seveda še številnih drugih) namreč obstaja možnost pritiska na te osebe in možnost vplivanja na njihove odločitve. Povsem jasno pa je, da je cilj nepristranskega, strokovnega in neodvisnega delovanja organov javnega sektorja (in tudi komisij, ki delujejo v njihovem imenu) mogoče zagotoviti le s transparentnostjo postopka, ne pa s prikrivanjem podatkov, kdo, na podlagi česa in na kakšen način je vodil postopek in odločal v imenu in za račun organa. Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da izjema iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana.
Tudi v kolikor bi Pooblaščenec ugotovil obstoj izjeme notranjega delovanja iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (pa je ni – kot pojasnjeno zgoraj), pa bi bilo zahtevane informacije treba razkriti na podlagi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se v izpodbijani odločbi namreč ni opredelil do dejstva, da so tri izmed petih članic komisije pri organu zaposlene kot javne uslužbenke, ostali dve članici pa sta bili v komisijo imenovani s sklepom organa št. 024-4/2012-1 z dne 15. 2. 2012 in sta torej v imenu in za račun organa opravljali javno funkcijo. Na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, se, ne glede na podane izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Tudi iz navedenega razloga ne gre za izjemo notranjega delovanja, pa tudi ne za varovane osebne podatke (ker tudi v primeru obeh izjem prevlada uporaba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in je torej treba dostop do zahtevanih informacij dovoliti).
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi, ker je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo (napačno je presodil obstoj izjeme iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in ni upošteval določbe 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ) in izpodbijano odločbo organa delno odpraviti. Pooblaščenec je, na podlagi 1. odstavka 252. čl. ZUP, sam rešil zadevo v delu, v katerem je ugodil pritožbi na način, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe, v preostalem delu pa je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe in potrdil izpodbijano odločbo.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka