Prosilec - Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor
+ -Številka: 090-85/2012/2
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval kronološki pregled podanih inšpekcijskih prijav in kratek opis, kaj je organ storil po prejemu prijav in v kakšnem stanju so postopki. Organ je pojasnil, da prosilec od organa zahteva, da sestavi nov dokument, s katerim še ne razpolaga. Ker prosilec v pritožbi ni navedel, da izpodbija ugotovljenega dejanskega stanja, je Pooblaščenec po uradni dolžnosti le preveril, ali je bila v postopku na prvi stopnji napravljena bistvena kršitev določb postopka ter ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Pooblaščenec, vezan na ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji, je ugotovil, da je bil postopek zakonit, odločba pa je temeljila na pravilni uporabi materialnega prava. Pooblaščenec je še poudaril, da je prosilec podal zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja in zato v tem kontekstu nima pravic, ki jih ima kot prijavitelj po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru.
ODLOČBA:
Številka: 090-85/2012/2
Datum: 2. 7. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 3. 2012, zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-18/2011-400 z dne 21. 3. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 23. 3. 2012 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor št. 090-18/2011-400 z dne 21. 3. 2012 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 14. 1. 2012 pri organu vložil zahtevo, v kateri je navedel, da je organu podal okoli 10 prijav nedovoljenih gradbenih posegov, sedaj pa organ prosi, da mu v kontekstu informacij javnega značaja posreduje kronološki pregled podanih prijav in kratek opis, kaj je organ storil po prejemu prijav in v kakšnem stanju so postopki. Prosilec je sicer na začetku svoje vloge navedel, da vlogo pošilja v kontekstu uveljavljanja pravnega interesa, podredno IJZ, podpodredno pa stranke v postopku v zadevi IRSOP opr. št. 356-02-72/2004.
Organ je izdal odločbo št. 090-18/2011-400 z dne 21. 3. 2012, s katero je zavrnil zahtevo prosilca. Organ je v obrazložitvi pojasnil, da prosilec od organa zahteva, da sestavi dokument, v katerem bo naveden kronološki pregled njegovih prijav, opis dejanj organa in stanje postopkov. Vendar pa organ po ZDIJZ ni dolžan sestavljati odgovorov na vprašanja, ustvariti ali pridobiti novega dokumenta, obnoviti ali nadomestiti dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, temveč samo posreduje dokumente, s katerimi razpolaga, skladno z zakonom. Organ je prosilcu še pojasnil, da mora inšpektor po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 - UPB1; v nadaljevanju: ZIN) obravnavati prijave in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti ter vlagatelja na njegovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih (1. odstavek 24. člena ZIN). Ker je prosilec po ZDIJZ tudi prijavitelj po ZIN, ga je organ napotil, da se lahko obrne na pristojnega inšpektorja, ki mu bo posredoval informacijo o svojih morebitnih ukrepih, vendar le, če je prosilec (prijavitelj) tako zahteval. Inšpektor pa ne bo posredoval informacij o poteku postopka, niti ne bo prijavitelju posredoval dokumentov, saj prijavitelj nima položaja stranke v postopku. Na koncu je organ navedel še pravno podlago za odločitev, in sicer je izdal zavrnilno odločbo na podlagi 1. odstavka 4. člena v povezavi z 2. odstavkom 22. člena ZDIJZ.
Prosilec je 23. 3. 2012 na zapisnik pri organu podal pritožbo zoper izpodbijano odločbo, v kateri je zgolj navedel, da kategorično prereka to odločbo, saj je imel organ nalogo, da vlogo odstopi pristojni osebi, ne pa da izda zavrnilno odločbo.
Organ je z dopisom št. 090-18/2011-415 z dne 28. 3. 2012 pritožbo prosilca skladno s 27. členom ZDIJZ odstopil Pooblaščencu v reševanje. Organ je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. Organ je še zapisal, da prosilec s svojimi številnimi vlogami (med njimi zahteve za IJZ) in pritožbami zelo obremenjuje organ, glede na vse pa organ meni, da pritožnik ne uporablja svojih pravic tako, kot je določeno v 11. členu ZUP (poštena uporaba pravic).
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec v pritožbi navedel le, da bi organ moral njegovo zahtevo odstopiti pristojni osebi. Pritožbeno navedbo prosilca je tako mogoče razumeti kot pritožbo zoper postopek pri prvostopenjskem organu, zato bo Pooblaščenec izpodbijano odločbo preizkusil le v tem delu, po uradni dolžnosti pa bo preveril pravilno uporabo materialnega prava in morebitne bistvene kršitve postopka.
Po izvedenem ugotovitvenem postopku, v katerem je moral organ preveriti obstoj vseh treh kriterijev za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ (organ z informacijo razpolaga, informacija je v materializirani obliki in informacija izvira iz delovnega področja organa), je organ ugotovil, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Ker niso izpolnjeni kriteriji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, organ ni mogel ugoditi zahtevi prosilca. Organu se ni bilo treba spustiti v presojo, ali so podane izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ker je ugotovil, da z dokumenti, ki bi bili predmet te presoje, sploh ne razpolaga. Pooblaščenec torej ugotavlja, da materialno pravo ni bilo nepravilno uporabljeno, temveč je organ po ugotovitvi dejanskega stanja pravilno uporabil določbo 1. odstavka 4. člena ZDIJZ.
V 2. odstavku 237. člena ZUP so določene t.i. absolutne bistvene kršitve postopka. Te so podane v naslednjih primerih:
1. če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ;
2. če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena tega zakona, ali je nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka;
3. če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe;
4. če stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik oziroma, če pooblaščenec ni imel ustreznega pooblastila;
5. če so bile kršene določbe tega zakona o uporabi jezika v postopku;
6. če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena;
7. če se odločbe ne da preizkusiti.
Pooblaščenec ugotavlja, da organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni napravil nobene od zgoraj naštetih absolutnih bistvenih kršitev postopka. Pooblaščenec posebej ugotavlja, da niso bile storjene kršitve iz 1. točke in 6. točke 2. odstavka 237. člena ZUP, kar je pomembno zaradi navedb prosilca, da bi moral organ njegovo vlogo odstopiti (drugi) pristojni osebi. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da je odločbo izdal stvarno pristojen organ, saj so se zahtevani dokumenti nanašali na delo in delovno področje organa, na katerega je prosilec naslovil svojo zahtevo. Stvarna pristojnost organov za odločanje v upravnih zadevah se skladno s 1. odstavkom 15. člena ZUP določa po predpisih, ki urejajo posamezno upravno področje ali določajo organizacijo in delovna področja posameznih organov. ZDIJZ vsebuje tako postopkovne kot materialne določbe, iz slednjih pa izhaja, da je ena izmed upravnih nalog vseh zavezanih organov tudi odločanje o pravici do dostopa do informacij javnega značaja. Stvarno pristojnost organa je treba razlagati v smislu 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, ki določa, da ta zakon omogoča vsakomur prost dostop do dokumentov, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Če organ ne razpolaga z informacijo javnega značaja, pa mora skladno z 20. členom odstopiti zahtevo prosilca organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. V primeru, da organ je stvarno pristojen za reševanje vsebine zahteve prosilca, torej zahtevane informacije po svoji vsebini sodijo v organizacijo in delovno področje organa, vendar ta kljub temu z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, ni dolžan odstopiti zahteve kakšnemu drugemu organu, temveč izda zavrnilno odločbo, v kateri ugotovi, da je sicer pristojen za reševanje zahteve prosilca, vendar z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.
Nadalje je treba ugotoviti, da prosilec ne navaja razlogov za izločitev osebe, ki je vodila in odločala v postopku po ZDIJZ v smislu 6. točke 2. odstavka 237. člena ZDIJZ, temveč zgolj navaja, da bi organ moral odstopiti vlogo pristojni osebi. Pooblaščenec v zvezi s to prosilčevo navedbo ugotavlja, da je izpodbijano odločbo skladno s 1. odstavkom 21. člen izdala uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je organ določil in navedel v katalogu informacij javnega značaja. Tako je o prosilčevi zahtevi po ZDIJZ odločila pristojna oseba.
V zvezi s kršitvami pravil upravnega postopka je Pooblaščenec preveril še, ali je bila morebiti storjena t.i. relativna kršitev določb postopka, da torej organ ni storil kršitve, ki je eksplicitno navedena v 2. odstavku 237. člena ZUP, vendar pa bi morebitna kršitev določb postopka vplivala na zakonitost izdane odločbe. Pooblaščenec je ugotovil, da postopek in izdana odločba nista obremenjena z nobeno kršitvijo določb upravnega postopka.
Prosilec je zahtevo oblikoval način, da je njegove kasnejše pritožbene navedbe mogoče razumeti v smislu, da bi moral organ njegovo zahtevo odstopiti inšpektorju, ki bi prosilcu skladno z ZIN podal pojasnila, ter uradni osebi, ki bi odločila o njegovem pravnem interesu, ki ga uveljavlja. Vendar pa v zvezi s tem Pooblaščenec pojasnjuje, da je organ ravnal pravilno, ko je o zahtevi odločil skladno z ZDIJZ, saj je prosilec navedel, da zahteva navedene informacije "v kontekstu IJZ". S tem je prosilec jasno izrazil voljo, da pričakuje odločitev organa (med drugim tudi) po določbah ZDIJZ. Iz pritožbenih navedb prosilca se da sklepati, da organ ni odločil o tistem delu zahteve, ki se je nanašala na uveljavljanje njegovega pravnega interesa ter položaja stranke v postopku. Vendar pa takšni zahtevki ne sodijo v domet ZDIJZ in za odločanje o zavrnitvi tega dela zahteve prosilca Pooblaščenec ni pristojen. Tako status stranke v postopku kot uveljavljanje pravnega interesa za pridobitev informacij ureja ZUP, nadzor nad izvrševanjem določb ZUP pa je v pristojnosti ministrstva, pristojnega za javno upravo. Zato pritožbenih navedb prosilca v zvezi s posredovanjem njegove zahteve pristojni osebi Pooblaščenec ne more obravnavati, saj zanje ni pristojen.
Ker je prosilec izpodbijal odločbo organa št. 090-18/2011-400, ki je bila izdana v postopku po ZDIJZ, je Pooblaščenec, kot je že pojasnil, po uradni dolžnosti preizkusil, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Pooblaščenec je pri tem ugotovil, da je organ ravnal zakonito, saj ni bil prekršen materialni predpis in ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka. V delu, v katerem ne gre za uveljavljanje pravic po ZDIJZ, pa Pooblaščenec ni pristojen za nadzor nad delovanjem organa. Na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP je zato Pooblaščenec pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana, št. 090-18/2011-400 z dne 21. 3. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka