Jure Predanič, novinar Dela d.d. - Višje sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-144/2012/5
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Kršitev postopka
POVZETEK:
Pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval posredovanje sodbe, izdane na Okrajnem sodišču v Kočevju, sedaj pa je zadeva v pritožbenem postopku pri organu. Organ je dostop do sodbe zavrnil v celoti, Pooblaščenec pa je ugotovil, da se pri tem ni opredelil do možnosti izvedbe delnega dostopa. Pooblaščenec se je sicer strinjal z organom, da bi določeni deli sodbe lahko predstavljali izjeme od prostega dostopa, kljub temu pa je potrebno izjemo uporabiti le v tistem delu dokumenta, kjer je to utemeljeno.
ODLOČBA:
Številka: 090-144/2012/5
Datum: 8. 8. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Jureta Predaniča, novinarja Dela d.d., Dunajska cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. Su 115/2012 z dne 15. 6. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi. Odločba organa št. Su 115/2012, z dne 15. 6. 2012, se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 12. 6. 2012 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosil, naj se mu posreduje kopija sodbe, ki jo je izdalo Okrajno sodišče v Kočevju kot sodišče prve stopnje in s katero je sodišče obtoženca oprostilo očitanega kaznivega dejanja, zadeva pa je sedaj na Višjem sodišču v Ljubljani.
Organ je dne 15. 6. 2012 izdal odločbo št. Su 116/2012, s katero je zahtevo prosilca zavrnil zaradi izjeme po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi vpogleda v kazenski spis, št. I K 16002/2010 je organ ugotovil, da kazenski postopek še ni pravnomočno zaključen, saj sta se obdolženec in državni tožilec zoper izdano sodbo pritožila. O pritožbi kot o rednem pravnem sredstvu torej še ni bilo odločeno, posledično pa sodba sodišča še ni postala pravnomočna. Nadalje je organ ugotovil, da bi razkritje informacij, ki se nahajajo v obrazložitvi sodne odločbe, lahko povzročilo škodo za nadaljnjo izvedbo kazenskega postopka do te mere, da pretehta pravico javnosti, da se z njo seznani. Zadeva zoper obtoženca … je bila in je še medijsko izredno odmevna, saj se nanaša na sum storitev kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu Kazenskega zakonika zaradi neplačevanj prispevkov ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja. O očitkih, ki jih obtožencu očita obtožnica, je sodišče prve stopnje sicer odločilo, vendar pa se o razlogih iz pritožbe še ni izreklo Višje sodišče v Ljubljani, ki je pritožbeno sodišče v konkretni zadevi. Razkritje informacij, ki se nahajajo v sodni odločbi, pa v tej fazi sodnega postopka ni dovoljeno, saj ni mogoče določiti, kateri podatek ali listina in dokaz, na katere se obrazložitev sklicuje, bo lahko pomembna v nadaljnjem kazenskem postopku. Z razkritjem informacij iz sodbe sodišča prve stopnje pred pravnomočnostjo, bi lahko nastala škoda za izvedbo postopka, saj bi se z dokazi, podatki, ki se nahajajo v listinah kazenskega spisa in na katere se sklicuje obrazložitev sodbe ter z zaključki sodišča, lahko seznanil vsakdo, tudi priče, kar bi lahko v morebiti ponovljenem postopku lahko vplivalo na njihove izpovedbe. Ker v tej fazi postopka ni jasno, kako bo odločilo pritožbeno sodišče, pa bi razkritje informacij lahko pomenilo nastanek škode za nadaljnji tek kazenskega postopka.
Prosilec je dne 21. 6. 2012 zoper izdano odločbo pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da meni, da imajo novinarji pravico seznaniti se z odločitvijo sodišča tudi v nepravnomočno končanih zadevah. Le tako je lahko javnost pravilno in popolno obveščena o odločitvi sodišča po opravljeni javni obravnavi in seznanjena s sodbo v imenu ljudstva. Prosilec meni, da ne drži, da bi ob razkritju informacij nastala škoda za postopek. Z dokazi, listinami, pričanji itd. se je lahko še med tekom postopka na okrajnem sodišču seznanil prav vsakdo, ki se je javne glavne obravnave udeležil kot javnost in si pri tem ustvaril svoje mnenje o zadevi. V našem kazenskem postopku je tudi uzakonjeno načelo neposrednosti izvajanja dokazov na glavni obravnavi, kar pomeni, da je moralo sodišče vse dokaze, na katere je oprlo odločitev, izvesti na javni glavni obravnavi, tako da se je z vsem seznanil prav vsak, ki je sojenje spremljal s klopi za javnost. Prosilec tudi navaja, da gre za zelo odmevno zadevo domnevne kršitve temeljnih pravic delavcev, neizplačevanja plač in drugih prejemkov, zaradi česar so delavci tudi gladovno stavkali. Gre torej za zadevo družbenega pomena, zato je javnost toliko bolj zainteresirana in upravičena do zahtevane informacije. Prosilec še opozarja, da se organ ni opredelil do možnosti izvedbe delnega dostopa na zahtevanem dokumentu.
Pooblaščenec je dne 28. 6. 2012 prejel dopis organa, s katerim je organ v skladu z 245. členom ZUP odstopil pritožbo prosilca, skupaj s spisovno dokumentacijo, v reševanje Pooblaščencu. Organ je Pooblaščencu dne 5. 7. 2012 posredoval tudi dokument, ki je predmet tega pritožbenega postopka, to je sodbo opr. št. I K 16002/2010-178.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V konkretnem primeru je organ dostop do zahtevanega dokumenta (sodbe sodišča prve stopnje z opr. št. I K 16002/2010-178) zavrnil v celoti, pri čemer se je skliceval na izjemo varstva kazenskega postopka iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet zahteve prosilca sodba sodišča prve stopnje v celoti, pri čemer je organ dostop zavrnil, ker bi lahko razkritje prvostopenjske sodbe škodovalo izvedbi postopka na pritožbeni ravni. Organ je zatrjevano izjemo po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ tudi obrazložil in zapisal, da ni mogoče določiti, kateri podatek ali listina in dokaz, na katere se obrazložitev prvostopenjske sodbe sklicuje, bo lahko pomembna v nadaljnjem kazenskem postopku. Z razkritjem informacij bi iz sodbe sodišča prve stopnje pred pravnomočnostjo, bi lahko nastala škoda za izvedbo postopka, saj bi se z dokazi, podatki, ki se nahajajo v listinah kazenskega spisa in na katere se sklicuje obrazložitev sodbe ter z zaključki sodišča, lahko seznanil vsakdo, tudi priče, kar bi lahko v morebiti ponovljenem postopku lahko vplivalo na njihove izpovedbe. Ker v tej fazi postopka ni jasno, kako bo odločilo pritožbeno sodišče, pa bi razkritje informacij lahko pomenilo nastanek škode za nadaljnji tek kazenskega postopka.
Prav tako je organ v izpodbijani odločbi navedel, da bi z razkritjem zahtevane informacije javnost pridobila možnost, da sodbo sodišča prve stopnje razlaga in določene zaključke sprejme pred odločanjem pritožbenega sodišča, s čimer bi lahko posegli v nekatere ustavno varovane pravice obdolženca. Z navedenim se Pooblaščenec ne more strinjati. Ker so sodne obravnave javne, so zlasti na medijsko zanimivih obravnavah velikokrat prisotni tudi novinarji, ki obravnave komentirajo oziroma o tem poročajo v medijih, saj sta svoboda informiranja in razvito javno mnenje izredno pomembna tudi za preprečevanje zlorab in za demokratično izvrševanje državne oblasti, kamor sodi tudi sodstvo. To pa pomeni, da razprava izven sodišča, v obliki javnega mnenja, ne more (predvsem pa ne sme) vplivati na strokovno delo sodnikov, na njihovo neodvisnost in nepristranskost. Zavračanje dostopa do nepravnomočne sodbe zgolj zato, ker bi to lahko vplivalo na odločitev sodišča druge stopnje, torej ne vzdrži resne pravne presoje, zato z navedbami o morebitnem vplivu javnosti na pritožbeno sojenje izjeme iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ne moremo utemeljevati.
Glede drugih razlogov v zvezi z zatrjevano izjemo po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ pa Pooblaščenec ugotavlja, da bi razlogi, ki jih je v izpodbijani odločbi navedel organ, sicer lahko opravičevali uporabo izjeme varstva kazenskega postopka, vendar je ob tem potrebno opozoriti, da se vsebinsko nanašajo le na nekatere dele sodbe, vsekakor pa na vse. Sodba je namreč spisana na 12 straneh, pri čemer vsaj nekateri deli sodbe ne vsebujejo izpovedb prič, podatkov, ki izhajajo iz listin v kazenskem spisu oziroma drugih podatkov o izvedenih dokazih ter informacij o tem, kako je sodišče posamezne dokaze ocenilo.
Prosilcu pa je bil dostop do zahtevanega dokumenta zavrnjen v celoti, ne da bi se organ nadalje opredelil glede uporabe instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ oz. ne da bi presojal, ali je ta v konkretnem primeru mogoč. Organ bi moral namreč preveriti, ali je mogoče dostop do določenih delov zahtevane sodbe kljub temu dopustiti. V skladu s 7. členom ZDIJZ je namreč dolžnost organa, da vedno, ko je to mogoče, prosilcu omogoči vsaj delni dostop do dokumenta v skladu, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe sploh ne bi bilo izvedljivo. Z izjemo iz 6. točke 1. odstavka 6. člena je namreč mogoče varovati zgolj tiste dele dokumenta, katerih razkritje bi dejansko ogrozilo izvedbo pritožbenega postopka. Ogrozitev pa mora vsakokrat biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Dostop se torej v takšnem primeru lahko zavrne le, če bi razkritje določenega podatka iz dokumenta ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami.
Ob tem je potrebno omeniti tudi, da že Ustava RS določa javnost sojenja, torej da so sodne obravnave javne, da se sodbe izrekajo javno ter da izjeme določa zakon (24. člen Ustave RS). Po oceni Pooblaščenca je sicer omenjena pravica v prvi vrsti namenjena strankam v posameznem postopku, s katero naj bi se zagotovila poštenost sojenja, pomembno pa je tudi, da je ta pravica vezana na javnost glavne obravnave in javnost izreka sodbe, kar v konkretnem primeru pomeni, da je bila javnost lahko prisotna, ko je bila opravljena glavna obravnava na prvi stopnji. Javnost glavne obravnave sicer ne pomeni, da je s tem vsa dokumentacija iz konkretnega sodnega postopka prosto dostopna informacija javnega značaja, pomeni pa, da so bile določene informacije v zvezi s postopkom že posredovane javnosti (npr. izrek sodbe), zato ne moremo trditi, da bi ob njihovo razkritje otežilo izvedbo kasnejšega pritožbenega postopka.
Pooblaščenec se tako sicer strinja z organom, da bi določeni deli zahtevanega dokumenta lahko predstavljali katero izmed izjem od prostega dostopa iz 6. člena ZDIJZ, kljub temu pa je potrebno poudariti, da morajo biti izjeme od prostega dostopa utemeljene in uporabljene le v tistem delu dokumenta, ki posamično izjemo tudi dejansko vsebuje, saj se organ na obstoj izjeme ne more sklicevati le s splošno trditvijo, da zahtevan dokument vsebuje izjemo v in na tej podlagi prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta zavrniti v celoti.
Potrebno je zaključiti, da organ ni konkretno ugotavljal zavrnitvenih razlogov glede posamičnih delov dokumenta, takšno ravnanje organa pa predstavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, saj organ ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v obravnavani zadevi, in ki izhajajo iz materialno pravnih predpisov, ki jih je v konkretni zadevi potrebno uporabiti. Zaradi navedenega je v postopku na prvi stopnji prišlo do napačne uporabe materialnega prava in posledično do bistvenih kršitev postopka, saj se odločbe organa ne da preizkusiti (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP), ker iz nje ne izhaja, kateri deli zahtevanega dokumenta (sodbe sodišča prve stopnje) predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja oziroma ali je delni dostop do dokumenta sploh možen.
V skladu z ugotovljenim je Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilca utemeljena. Izpodbijano odločbo je Pooblaščenec odpravil in na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora preučiti, kateri deli dokumenta dejansko predstavljajo izjeme od prostega dostopa in (zgolj) te dele dokumenta ustrezno varovati z institutom delnega dostopa, v kolikor je to mogoče. Po tako izvedenem ugotovitvenem postopku pa mora organ v odločbi, ki bo izdana v ponovljenem postopku, natančno opredeliti, v katerem delu se prekrijejo oziroma izbrišejo informacije, ki predstavljajo ugotovljene izjeme od prosto dostopnih informacij (pri čemer Pooblaščenec še opozarja, da je poleg izjeme varstva kazenskega postopka potrebno ugotoviti tudi, ali se v dokumentu nahajajo varovani osebni podatki).
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka