DZS založništvo in trgovina d.d. - Vrtec Jarše
+ -Številka: 090-138/2012/13
Kategorije: Javna naročila, Osebni podatek, Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Prosilec je zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo vseh sodelujočih ponudnikov v postopku zbiranja ponudb za dobavo pisarniškega in likovnega materiala. Organ je zahtevo zavrnil in navedel, da v konkretnem primeru ni šlo za javni razpis oz. za javno naročanje po Zakonu o javnem naročanju, ampak le za zbiranje ponudb. Pri zavrnitvi se je organ skliceval na izjemo tajnih podatkov ter navedel, da bi z razkritjem stranki lahko nastala občutna škoda. Pooblaščenec je poudaril, da ne gre za tajne podatke, saj ni izpolnjen noben od kriterijev po Zakonu o tajnih podatkih. Glede ugotavljanja izjeme poslovne skrivnosti pa je Pooblaščenec ugotovil, da pri nobenem izmed ponudnikov ni bil podan subjektivni kriterij opredelitve poslovne skrivnosti. V zvezi z objektivnim kriterijem poslovne skrivnosti pa je Pooblaščenec opozoril na sodno prakso Upravnega sodišča RS, iz katere izhaja, da je dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti primarno na gospodarski družbi, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Glede izbranega ponudnika pa velja načelo transparentnosti porabe javnih sredstev. Izjema poslovne skrivnosti tako ni bila podana, zato je Pooblaščenec organu naložil, naj posreduje zahtevano dokumentacijo, pri tem pa mora prekriti nekatere varovane osebne podatke, ki ne predstavljajo imen in priimkov javnih uslužbencev ter zakonitih zastopnikov družb.
ODLOČBA:
Številka: 090-138/2012/13
Datum: 27. 7. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca DZS založništvo in trgovina, d.d., Letališka 30, 1538 Ljubljana, ki ga zastopata izvršni direktor Jožef Petrovčič ter po pooblastilu predsednika uprave …….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 7. 6. 2012, zoper odločbo organa Vrtec Jarše, Rožičeva ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 1057/2012 z dne 1. 6. 2012 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 7. 6. 2012 zoper odločbo organa št. 1057/2012 z dne 1. 6. 2012 se delno ugodi in se izpodbijana odločba odpravi v delu, ki se nanaša na ponudbeno dokumentacijo vseh sodelujočih ponudnikov v postopku zbiranja ponudb za dobavo pisarniškega in likovnega materiala za naročnika, brez varovanih osebnih podatkov. Organ je dolžan prosilcu najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni po prejemu te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente:
- Obrazec 1 ponudbene dokumentacije Mladinske knjige trgovine, d.o.o., v katerem mora organ prekriti ime, priimek in e-naslov kontaktne osebe ter ime in priimek osebe za sprejem naročil;
- Obrazec 2 ponudbene dokumentacije Mladinske knjige trgovine, d.o.o.;
- Obrazec 3 ponudbene dokumentacije Mladinske knjige trgovine, d.o.o.;
- Obrazec 1 ponudbene dokumentacije Satko, d.o.o.;
- Obrazec 2 ponudbene dokumentacije Satko, d.o.o.;
- Obrazec 3 ponudbene dokumentacije Satko, d.o.o.;
- Obrazec 1 ponudbene dokumentacije UNI-BIRO, d.o.o., v katerem mora organ prekriti ime, priimek in e-naslov kontaktne osebe ter ime in priimek osebe za sprejem naroči;
- Obrazec 2 ponudbene dokumentacije UNI-BIRO, d.o.o.;
- Obrazec 3 ponudbene dokumentacije UNI-BIRO, d.o.o.
V preostalem delu, ki se nanaša na imena, priimke in e-naslove kontaktnih oseb ter imena in priimek oseb za sprejem naročil v obrazcih 1 Mladinske knjige trgovine, d.o.o., in UNI-BIRO, d.o.o., se pritožba prosilca zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 11. 5. 2012 pri organu na podlagi ZDIJZ zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo vseh sodelujočih ponudnikov v postopku zbiranja ponudb za dobavo pisarniškega in likovnega materiala za naročnika Vrtec Jarše (organ). Prosilec se je skliceval tudi na 1. alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ ter poleg tega navedel, da dokumentacija v postopku javnega naročanja predstavlja zbir podatkov, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev, zato je organ dolžan dovoliti dostop do te dokumentacije.
Organ je z odločbo št. 1057/2012 z dne 1. 6. 2012 zavrnil zahtevo prosilca. Navedel je, da pri zbiranju ponudb za dobavo pisarniškega in likovnega materiala ni šlo za javni razpis oz. za javno naročanje po Zakonu o javnem naročanju, ampak le za zbiranje ponudb. K razpisni dokumentaciji organ ni bil zavezan, ker je bila ocenjena vrednost naročila za obdobje dveh let le 13.000 evrov. Organ se je zato skliceval na 1. alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki govori o tem, da se vpogled v tajne podatke zavrne. Organ pa meni, da je dolžan varovati poslovno skrivnost stranke, ker bi v nasprotnem primeru z razkritjem stranki lahko nastala občutna škoda.
Prosilec je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in nepopolno oziroma napačno uporabljenega dejanskega stanja. Prosilec je poudaril, da v konkretnem primeru ne gre za podatke, ki bi bili na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljeni kot tajni (1. alineja 1. odstavka 6. člena ZDIJZ). Ker gre za podatek o porabi javnih sredstev, bi moral organ dostop dovoliti, ne pa se pri zavrnitvi sklicevati na določbo ZDIJZ, ki v resnici dovoljuje dostop. Prosilec je še dodal, da iz postopka zbiranja ponudb, ki ga je vodil organ, ni razvidno, za kakšen postopek je v konkretnem primeru šlo (za poenostavljeni javni razpis ali za postopek, opredeljen v Obligacijskem zakoniku).
Organ je 20. 6. 2012 po preizkusu v smislu 245. člena ZUP pritožbo prosilca odstopil v reševanje Pooblaščencu, z dopisom z dne 9. 7. 2012 pa je Pooblaščencu posredoval še manjkajočo dokumentacijo in pojasnil, da od sodelujočih v postopku zbiranja ponudb ni prejel nobenih dokumentov ali sklepa, ki bi ga zavezovali k varovanju poslovne skrivnosti. Organ je še navedel, da je po posvetovanju s službo za javna naročila Mestne občine Ljubljana in pregledu 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ ugotovil, da bi razkritje ponudbene dokumentacije povzročilo škodo sodelujočim. Razkrivanje cen pa bi lahko v prihodnosti pomenilo tudi prirejanje cen med ponudniki.
Pooblaščenec je s pozivi št. 090-138/2012/2, 090-138/2012/3 in 090-138/2012/4 z dne 26. 6. 2012 skladno s 1. odstavkom 143. člena ZUP povabil k udeležbi v postopek pravne osebe, ki so sodelovale v postopku zbiranja ponudb za dobavo pisarniškega in likovnega materiala, in sicer Mladinsko knjigo trgovino, d.o.o., Satko, d.o.o., in UNI-BIRO d.o.o. Vabilu Pooblaščenca se je odzval UNI-BIRO, d.o.o., ki je navedel, da se od omenjenega postopka distancirajo, saj je bila ponudba konkurence po njihovem mnenju nerazumno nizka. Odzvala se je tudi Mladinska knjiga trgovina, d.o.o., ki je zapisala, da vstopa v postopek kot stranski intervenient, vendar informacije, ki jih zahteva prosilec, zanje ne predstavljajo katere izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Gospodarska družba Satko, d.o.o., se kljub izkazani vročitvi vabila, do izdaje te odločbe na poziv ni odzvala.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V konkretnem primeru je sporno, ali informacije iz zahtevane dokumentacije predstavljajo katero izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, oziroma ali je morebiti podana t.i. izjema od izjeme, ki jo opredeljuje 3. odstavek 6. člena ZDIJZ.
Po pregledu vse prejete dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da ponudbeno dokumentacijo vseh sodelujočih ponudnikov v postopku zbiranja ponudb za dobavo pisarniškega in likovnega materiala tvorijo naslednji dokumenti, ki so torej predmet zahteve prosilca:
- ponudbena dokumentacija Mladinske knjige trgovine, d.o.o.: Ponudba za dobavo pisarniškega in likovnega materiala z dne 4. 5. 2012, sestavljena iz Obrazca 1, Obrazca 2 in Obrazca 3;
- ponudbena dokumentacija UNI-BIRO, d.o.o.: Ponudba za dobavo pisarniškega in likovnega materiala z dne 4. 5. 2012, sestavljena iz Obrazca 1, Obrazca 2 in Obrazca 3;
- ponudbena dokumentacija Satko, d.o.o.: Ponudba za dobavo pisarniškega in likovnega materiala z dne 7. 5. 2012, sestavljena iz Obrazca 1, Obrazca 2 in Obrazca 3.
Ponudbeno dokumentacijo je kot udeleženec posredoval tudi prosilec, vendar je Pooblaščenec ugotovil, da prosilec sam svoje ponudbene dokumentacije ne zahteva.
O tajnih podatkih
Pooblaščenec ugotavlja, da je treba na tem mestu najprej ovreči razlago organa, da gre v konkretnem primeru za tajne podatke. Na to opredelitev podatkov se namreč sklicuje organ v izpodbijani odločbi. Izjema tajnih podatkov je urejena v 1. tč. 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do podatka, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki opredeljuje pojem tajnega podatka in pogoje za označitev podatka kot tajnega je Zakon o tajnih podatkih (Ur.l. RS, št. 87/2001, s sprem. in dop.). Ta zakon v 1. točki 2. člena določa, da je tajni podatek dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov, določenih v tem zakonu zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je v skladu s tem zakonom določen in označen za tajnega. Iz navedene opredelitve izhaja, da podatki v dokumentih, ki so jih sodelujoči posredovali v postopku zbiranja ponudb za dobavo pisarniškega in likovnega materiala, niso in ne morejo biti tajni podatki. Organ se ob tem povsem napačno sklicuje na 1. alinejo 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ, ki pravzaprav določa, kdaj je treba podatke (tudi če gre za izjeme) razkriti, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Izjema od izjem iz 1. alineje 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ se ne uporablja glede najvišjih dveh stopenj tajnosti (TAJNO in STROGO TAJNO), pri čemer pa Pooblaščenec poudarja, da pri zahtevanih dokumentih zagotovo ne gre za tovrstne dokumente.
O poslovni skrivnosti
Organ se je v odločbi skliceval tudi na to, da je dolžan varovati poslovno skrivnost stranke, ker bi z razkritjem stranki lahko nastala občutna škoda. V tem primeru torej organ smiselno zatrjuje obstoj izjeme iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 42/2006, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZGD-1) v 1. odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij). V konkretnem primeru je organ sam navedel, da ni prejel takšnega pisnega sklepa, Pooblaščenec pa ugotavlja tudi, da dokumenti, ki so predmet presoje, niso vidno označeni kot poslovna skrivnost.
2. odstavek 39. člena ZGD-1 pa določa, da se ne glede na obstoj pisnega sklepa za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Na ta, tako imenovani objektivni kriterij, se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij skliceval tudi organ.
Preden se Pooblaščenec spusti v obravnavo vprašanja obstoja občutne škode, ki bi gospodarskim družbam nastala v primeru razkritja zahtevanih informacij, se mora opredeliti tudi do določbe 3. odstavka 39. člena ZGD-1, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Zakon o javnem naročanju (Ur.l. RS, št. 128/2006, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZJN-2) sicer v 2. odstavku 22. člena določa, da morajo biti nekateri podatki iz postopka javnega naročanja javni, vendar pa je treba ugotoviti, da se v konkretnem primeru ne uporabljajo določbe ZJN-2. Slednji namreč v 5. odstavku 24. člena določa, da se določbe tega zakona (razen določb 105.a do 107. člena) ne uporabljajo za javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20.000 eurov brez DDV za blago in storitve in 40.000 eurov brez DDV za gradnje. V konkretnem primeru torej ni mogoče uporabiti določb ZJN-2 o javnosti podatkov, saj je ocenjena vrednost naročila pisarniškega in likovnega materiala le 13.000 eurov.
Vendar pa sam ZDIJZ določa javnost tistih podatkov, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev, ne glede na morebitne izjeme od prostega dostopa, tudi izjeme poslovne skrivnosti. Zaradi transparentnosti porabe javnih sredstev je bila namreč takšna določba vključena v 1. alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi navedene določbe Pooblaščenec ugotavlja, da so že po volji zakonodajalca (prim. s 3. odstavkom 39. člena ZGD-1) javni tisti podatki, ki so povezani s porabo javnih sredstev. V konkretnem primeru gre za nekatere podatke iz ponudbene dokumentacije Mladinske knjige trgovine, d.o.o., s katero je bila na koncu sklenjena pogodba o dobavi pisarniškega in likovnega materiala z dne 15. 5. 2012. Za podatke o porabi javnih sredstev je po presoji Pooblaščenca treba šteti naslednje informacije:
- iz Obrazca št. 2: cena brez DDV, davek na dodano vrednosti in skupna cena z davkom na dodano vrednost;
- iz Obrazca št. 3: artikel, enota, količina, cena na enoto DDV in cena skupaj z DDV.
Z Mladinsko knjigo trgovino, d.o.o., je bila namreč sklenjena pogodba, ki je oziroma bo v nadaljnjih dveh letih podlaga za porabo javnih sredstev. Pod pojmom porabe javnih sredstev pa ne moremo obravnavati zgolj samega zneska porabe, temveč tudi vsebine naročila, ki je vodilo v porabo javnih sredstev.
Podatki o porabi javnih sredstev tako po določbi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s 3. odstavkom 39. člena ZGD-1 ne morejo veljati za poslovno skrivnost družbe.
Na koncu je moral Pooblaščenec presoditi, ali bi v delu, ki se ne nanaša na porabo javnih sredstev, z razkritjem dokumentov vpletenim družbam lahko nastala občutna škoda. V zvezi z objektivnim kriterijem poslovne skrivnosti mora Pooblaščenec opozoriti na sodno prakso Upravnega sodišča RS pri ugotavljanju podanosti objektivnega kriterija, iz katere izhaja, da je dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti primarno na gospodarski družbi, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno stališče je zavzelo Upravno sodišče v sodbah pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.
V konkretnem primeru se družba Satko d.o.o. ni odzvala na vabilo Pooblaščenca, naj vstopi v postopek in po potrebi zavaruje svoje pravice in koristi. Družba UNI-BIRO, d.o.o., je navedla, da se od omenjenega postopka distancira, saj je bila ponudba konkurence po njihovem mnenju nerazumno nizka, ni pa navedla nikakršnih razlogov proti razkritju predložene dokumentacije. Mladinska knjiga trgovina, d.o.o., pa je v svojem dopisu zapisala, da sicer vstopa v postopek kot stranski intervenient, vendar zahtevane informacije zanje ne predstavljajo izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. S tem so vse tri gospodarske družbe jasno pokazale, da predmetni postopek oziroma njegov izid zanje ni pomemben v smislu, da bi bilo treba varovati svoje (gospodarske ali druge) koristi. Glede na to, da je dokazno breme obstoja poslovne skrivnosti primarno na gospodarski družbi, katere podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali, dve družbi pa se nista vključili v postopek, ena pa je izrecno navedla, da zahtevane informacije zanje ne predstavljajo nobene izjeme, je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti očitno ne vsebujejo podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost po objektivnem kriteriju.
O osebnih podatkih
Pooblaščenec je ob vpogledu v zahtevane dokumente ugotovil, da se v dokumentih pojavljajo tudi osebni podatki fizičnih oseb. Pri tem je treba ugotoviti, da so nekateri osebni podatki varovani, saj njihovega posredovanja ne dovoljuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1), nekateri podatki pa niso varovani, saj za njihovo razkritje obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1.
Varovani osebni podatki so imena, priimki in e-naslovi kontaktnih oseb ter oseb, določenih za sprejem naročil, kadar ti niso enaki zakonitim zastopnikom družbe (v primeru Satko, d.o.o.). Za razkritje osebnih podatkov teh oseb ni pravne podlage, saj niso ne javni uslužbenci ne zakoniti zastopniki družbe, ne obstaja pa niti noben drug temelj za razkritje njihovih osebnih podatkov. Ker torej ni ustrezne podlage za posredovanje navedenih osebnih podatkov, Pooblaščenec ugotavlja, da je v tem delu podana izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Pooblaščenec pa je upošteval določbo 7. člena ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki so zavarovane s katero od izjem iz 6. člena ZDIJZ, in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. V konkretnem primeru je s tehniko anonimizacije mogoče izločiti varovane osebne podatke iz dokumenta in prosilca seznaniti s preostalim delom dokumenta. Zato je Pooblaščenec organu v izreku te odločbe naložil, da v Obrazcu 1 ponudbene dokumentacije Mladinske knjige trgovine, d.o.o., in v Obrazcu 1 ponudbene dokumentacije UNI-BIRO, d.o.o., prekrije ime, priimek in e-naslov kontaktne osebe ter ime in priimek osebe za sprejem naročil.
Nekateri osebni podatki v dokumentih pa niso varovani, saj za njihovo razkritje obstaja pravna podlaga. Gre za osebna imena in priimke zakonitih zastopnikov gospodarskih družb. 4. člen Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/2007-UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZSReg) namreč določa nabor podatkov, ki se vpišejo v sodni register, med drugim tudi identifikacijske podatke oseb, pooblaščenih za zastopanje. Temeljno načelo javnosti registrskega prava je nadalje izpeljano v 7. členu ZSReg, ki v 1. odstavku določa, da je sodni register javna knjiga. Ker sme te podatke vsakdo pregledovati (na portalu Ajpes), so vsi ti podatki javnosti prosto dostopni in na podlagi navedenega ne morejo uživati posebne zaščite po ZVOP-1. V tem delu torej ni podana izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ v postopku odločanja na prvi stopnji napačno uporabil določbe materialnega prava. Skladno z določbo 1. odstavka 252. člena je zato Pooblaščenec delno odpravil odločbo prve stopnje in organu naložil, da najkasneje v roku 31 dni od prejema drugostopenjske odločbe prosilcu omogoči vpogled v dokumente, navedene v izreku te odločbe, pri čemer mora prekriti varovane osebne podatke. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, pa je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka