Prosilka - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, OE Koper
+ -Številka: 090-134/2012/6
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala vso dokumentacijo, ki je nastala v postopku preverjanja (ne)upravičenega koriščenja nege za točno določeno osebo. Organ je zahtevo prosilke zavrnil in se skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevana dokumentacija dejansko vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Delni dostop ni mogoč, ker bi z njim dokumenti izgubili svojo vsebino in ne bi imeli posebne vrednosti za prosilko oz. javnost. Pooblaščenec je še poudaril, da dejstvo, da prosilka ve, kdo je prijavitelj, v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pravno relevantno.
ODLOČBA:
Številka: 090-134/2012/6
Datum: 10. 8. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenje, Območna enota Koper, Martinčev trg 2, 6000 Koper (v nadaljevanju organ) št. 1803-249/2011-KP/11 z dne 10. 5. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke zoper odločbo št. 1803-249/2011-KP/11 z dne 10. 5. 2012 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 10. 4. 2012 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je prosila za fotokopijo:
- prijave suma neupravičenega koriščenja nege za … v določenih obdobjih, na osnovi katerega je organ vodil postopek, naveden v dopisu št. 1803-249/2011-KP/7 z dne 28. 3. 2012;
- drugih dokumentov v tem postopku.
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 1803-249/2011-KP/11 z dne 10. 5. 2012, s katero je zahtevo v celoti zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Organ še dodaja, da delni dostop, kot ga določa 7. člen ZDIJZ, ni mogoč, saj v kolikor bi organ prekril vse dele dokumenta, na podlagi katerih je mogoče identificirati osebo, na katero se osebni podatki nanašajo, bi institut delnega dostopa izgubil svoj pomen in za prosilko ne bi več predstavljal posebne vrednosti, zaradi katere je vložila zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja.
Prosilka je dne 30. 5. 2012 vložila pritožbo zoper odločbo organa, v kateri navaja, da organ nima podlage za izdajo zavrnilne odločbe, saj prijavitelj dejstva, da je prosilko prijavil organu, ne skriva niti ne zanika.
Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu, jo je ta na podlagi 2. odstavka 239. člena ZUP odstopil organu z dopisom št. 092-107/2012/2 z dne 5. 6. 2012.
Organ je pritožbo prosilke z dopisom št. 1803-249/2011-KP/13 z dne 12. 6. 2012 odstopil Pooblaščencu in ob tem pojasnil, da dejstvo, da prosilka ve, kdo je prijavitelj, ne vpliva na zavrnitev zahteve zaradi varstva osebnih podatkov, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo, da lahko katerakoli oseba pride do kopije prijave suma lažnega koriščenja nege. Dopisu je organ priložil prijavo, njeno dopolnitev in izvedenskega mnenje, ki naj bi bili predmet presoje v konkretnem primeru.
V telefonskem pogovoru z dne 18. 6. 2012 je organ Pooblaščencu pojasnil, da sta v postopku ugotavljanja neupravičenega koriščenja nege za … nastala še dva dokumenta, in sicer obvestilo o prejemu prijave in uradni zaznamek o zaključku postopka, ki pa obstajata le v elektronski obliki, zato nista bila Pooblaščencu posredovana skupaj s preostalo dokumentacijo. Z dopisom št. 1803-249/2011-KP/14 z dne 18. 6. 2012 je organ Pooblaščencu posredoval še zaslonsko sliko obeh zgoraj omenjenih dokumentov.
Ker iz pritožbe prosilke ne izhaja, v katerem delu, torej glede dostopa do katerih dokumentov se pritožuje, jo je Pooblaščenec dne 19. 7. 2012 z dopisom št. 090-134/2012/4 pozval k dopolnitvi pritožbe. Od prosilke je želel, da pojasni iz katerega pritožbenega razloga se pritožuje in navede, glede katerih dokumentov od zahtevanih še vztraja pri pritožbi, ker jih ni prejela oz. ji je bil dostop do njih zavrnjen.
Pooblaščenec je dne 27. 7. 2012 s strani prosilke prejel odgovor na poziv, v katerem navaja, da se pritožuje zoper zavrnitev posredovanja fotokopije prijave suma neupravičenega koriščenja nege za … in fotokopij drugih dokumentov v tem postopku.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon
Glede zahteve prosilke Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokumenti obstajajo v materializirani obliki in organ z njimi razpolaga, zaradi česar so glede teh dokumentov izpolnjeni vsi trije kriteriji za obstoj informacij javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Pooblaščenec torej ugotavlja, da so izpolnjeni kriteriji za obstoj naslednjih, s strani prosilke zahtevanih dokumentov:
- prijava suma neupravičenega koriščenja nege za … št. 1803-249/2011-KP/1 z dne 9. 12. 2011, skupaj s prilogami;
- dopolnitev prijave št. 1803-249/2011-KP/2 z dne 14. 12. 2011;
- obvestilo o prejemu prijave št. 1803-249/2011-KP/3 z dne 16. 12. 2012;
- izvedensko mnenje št. 220000-18070-796/2012/4 z dne 20. 2. 2012;
- uradni zaznamek št. 1803-249/2011-KP/5 z dne 27. 2. 2012.
V nadaljevanju je Pooblaščenec ugotavljal, ali v zahtevanih dokumentih obstaja katera izmed izjem, določenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, predvsem izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ v izpodbijani odločbi.
3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.
Pooblaščenec je pri vpogledu v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da vsi zahtevani dokumenti, ki so predmet presoje v konkretnem postopku, vsebujejo osebne podatke v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1. Prijava, skupaj s prilogami, in njena dopolnitev vsebujejo ime in priimek prijavitelja in njegov naslov, zraven teh podatkov pa še druge osebne podatke prijavitelja, na podlagi katerih je posameznik - prijavitelj prav tako določljiv, osebne podatke domnevnega kršitelja, zavarovanca, za katerega se je preverjalo ne/upravičeno koriščenje nege, in tretjih oseb, na katere se prijavitelj sklicuje, vsebuje pa tudi podroben opis družinskih razmerij. Prav tako pa osebne podatke vsebujejo tudi ostali trije dokumenti (izvedensko mnenje, obvestilo o prejemu prijave ter uradni zaznamek), gre predvsem za osebno ime in naslov domnevnega kršitelja in zavezanca, za katerega se je uveljavljala nega.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana dokumentacija vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščencu namreč ni znana pravna podlaga v smislu 8. in 9. čl. ZVOP-1, ki bi določala, da se ti podatki lahko posredujejo javnosti kot prosto dostopne informacije javnega značaja. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je dostop do zahtevanih dokumentov treba zavrniti iz razloga obstoja izjeme varstva osebnih podatkov. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v njih ni nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij.
Ob upoštevanju vsega navedenega Pooblaščenec posebej opozarja še na določilo 7. člena ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa, in določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V konkretnem primeru pa je bistvenega pomena predvsem drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca lahko seznani le z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Določilo 7. člena ZDIJZ in 16. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007, v nadaljevanju Uredba) natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek). Delni dostop je torej potrebno omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.
Pooblaščenec je v konkretnem primeru z vpogledom v zahtevane dokumente ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo zaupni podatki, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentu, poleg tega pa bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj nebi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za prosilko oziroma javnost.
Pooblaščenec še poudarja, da dejstvo, da prosilka ve, kdo je prijavitelj in da ta tega celo ne zanika, v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pravno relevantno. V postopku po ZDIJZ se namreč odloča ne glede na to, kdo je prosilec, ali dokument kot tak predstavlja informacijo javnega značaja za vse, ne samo za prosilko. V kolikor gre za informacije javnega značaja, so te namreč dostopne vsakomur, javnosti in ne le konkretnemu prosilcu.
Glede na vse navedeno je Pooblaščenec presodil, da dokumenti, ki jih zahteva prosilka, predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Postopek pred izpodbijano odločbo je bil torej pravilen, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec zavrnil na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP.
Dodatno pa Pooblaščenec prosilko še seznanja, da lahko na organ naslovi zahtevo za vpogled v lastne osebne podatke, kot je to določeno v 30. in 31. členu ZVOP-1. V konkretnem primeru gre namreč za dokumente iz postopka preverjanja koriščenja nege za njenega mladoletnega otroka, pravico otrok do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki iz 30. člena ZVOP-1 pa za mladoletne otroke izvajajo njihovi starši. To izhaja iz določbe 4. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/04-UPB1 s spremembami in dopolnitvami), postopek seznanitve z lastnimi osebnimi podatki pa je podrobneje opisan na spletni strani Pooblaščenca(https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/seznanitev-z-lastnimi osebnimi-podatki/).
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka