Prosilec - Upravna enota Slovenj Gradec
+ -Številka: 090-89/2012/2
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
Pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilca in organu naložil, da mora prosilcu posredovati denacionalizacijske odločbe skupaj z identifikacijskimi podatki o nepremičninah. Pooblaščenec je poudaril, da identifikacijski podatki nepremičnine v denacionalizacijskih odločbah (parcelna številka, katastrska občina, velikost parcele,...), niso varovani osebni podatki, saj dostop do podatkov iz zemljiške knjige namreč ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki sta varovana z ZVOP-1.
ODLOČBA:
Številka: 090-89/2012/2
Datum: 11. 6. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Upravne enote Slovenj Gradec, Meškova ulica 21, Slovenj Gradec (v nadaljevanju organ) št. 090-3/2011-8 z dne 2. 2. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se izpodbijana odločba Upravne enote Slovenj Gradec št. 090-3/2011-8 z dne 2. 2. 2012 odpravi. Organ mora prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati skenirane izreke navedenih dokumentov, pri čemer je dolžan izvesti delni dostop na način, da v dokumentih prekrije naslednje informacije:
- KMETIJSKA ZEMLJIŠČA:
• na delni odločbi št. 321-104/92-197: naziv upravičenke v uvodu odločbe, naziv upravičenke v 1., 2. in 3. točki izreka odločbe, ime in priimek osebe v 3. točki izreka odločbe,
• na delni odločbi št. 321-81/92-271: ime in priimek fizične osebe v uvodu odločbe, ime, priimek, datum rojstva in smrti v 1. točki izreka odločbe, ime, priimek in naslov fizične osebe v 2. točki izreka odločbe, ime in priimek fizične osebe v 1. odstavku obrazložitve odločbe, ime, priimek, datum rojstva in smrti v 3. alineji 2. odstavka obrazložitve odločbe,
• na delni odločbi št. 321-38/92-382: ime in priimek fizične osebe v uvodu odločbe, ime, priimek, datum rojstva in smrti vseh fizičnih oseb v a) in b) delu 1. točke izreka odločbe, ime, priimek in naslov fizične osebe v 2. točki izreka odločbe, ime, priimek, datum rojstva in smrti vseh fizičnih oseb v 2. odstavku obrazložitve odločbe,
• na dopolnilni odločbi št. 321-81/92-254: ime in priimek fizične osebe v uvodu odločbe, ime in priimek, datum rojstva in smrti fizične osebe v 1. točki izreka odločbe, ime, priimek in naslov fizične osebe v 2. točki izreka odločbe, ime in priimek ter datum rojstva in smrti v 1. in 2. odstavku obrazložitve odločbe,
• na delni odločbi št. 321-38/92-373: ime in priimek fizične osebe v uvodu odločbe, ime in priimek ter datum rojstva in smrti vseh fizičnih oseb v 1. in 2. točki izreka odločbe, naziv in naslov pravnih oseb in ime, priimek in naslov fizičnih oseb, vse v 3. točki izreka odločbe,
• na delni odločbi št. 321-28/93-194: ime in priimek fizične osebe v uvodu odločbe, ime in priimek, datum rojstva in smrti fizične osebe v 1. točki izreka odločbe, naziv in naslov pravne osebe in ime, priimek in naslov fizične osebe v 2. točki izreka odločbe,
• na delni odločbi št. 321-96/92-173, ime in priimek fizične osebe v uvodu odločbe, ime in priimek, datum rojstva in smrti in naslov fizičnih oseb v 1. točki izreka odločbe, ime, priimek, naslov fizičnih oseb v 2. točki izreka odločbe,
• na delni odločbi št. 321-80/93-120, ime in priimek fizične osebe v uvodu odločbe, ime, priimek, datum rojstva in naslov fizične osebe v 1. točki izreka odločbe, ime, priimek, naslov fizične osebe v 2. točki izreka odločbe,
• na delni odločbi št. 321-28/93-182, ime in priimek fizične osebe v uvodu odločbe, ime in priimek, datum rojstva in smrti fizične osebe v 1. točki izreka odločbe, ime, priimek in naslov fizične osebe v 2. točki izreka odločbe, ime in priimek fizične osebe v 1. odstavku obrazložitve, ime, priimek, datum rojstva in smrti fizične osebe v 2. odstavku obrazložitve odločbe,
• na delni odločbi št. 321-55/93-195: ime in priimek fizične osebe v uvodu odločbe, ime in priimek, datum rojstva in smrti fizičnih oseb v 1. in 2. točki izreka odločbe, ime, priimek in naslov fizične osebe v 3. točki izreka odločbe,
• na delni odločbi št. 321-28/93-177: ime in priimek fizične osebe v uvodu odločbe, ime in priimek, datum rojstva in smrti fizičnih oseb v 1. točki izreka odločbe, naziv in naslov pravne osebe in ime, priimek in naslov fizične osebe v 2. točki izreka odločbe, ime in priimek fizične osebe v 1. in 2. odstavku obrazložitve odločbe,
• na delni odločbi št. 321-55/93-188: ime in priimek fizične osebe v uvodu odločbe, ime in priimek, datum rojstva in smrti ter naslov 1.- 3. točki izreka odločbe,
• na delni odločbi št. 321-38/92-339: ime in priimek fizične osebe v uvodu odločbe, ime, priimek, datum rojstva in smrti in naslov fizičnih oseb v 1. točki izreka odločbe, ime, priimek in naslov fizične osebe v 4. točki izreka odločbe, ime, priimek, datum rojstva in smrti fizičnih oseb v 1.-3. odstavku obrazložitve, naziv objekta v 4. odstavku obrazložitve,
• na dopolnilni odločbi št. 321-88/92-81: ime in priimek fizične osebe v uvodu odločbe, ime, priimek, datum rojstva, naslov fizične osebe v 1. točki izreka odločbe, ime in priimek fizične osebe v 1. odstavku obrazložitve odločbe,
• na delni odločbi št. 321-80/93-100: ime in priimek fizične osebe v uvodu odločbe, ime, priimek, datum rojstva, naslov fizične osebe v 1. točki izreka odločbe, ime, priimek, naslov fizične osebe v 2. točki izreka odločbe, ime, priimek, naslov fizične osebe v 1. odstavku obrazložitve odločbe,
• na dopolnilni odločbi št. 321-88/92-72, ime in priimek fizične osebe v uvodu odločbe, ime, priimek, datum rojstva, naslov fizične osebe v 1. točki izreka odločbe, ime, priimek, naslov fizične osebe v 1. odstavku obrazložitve odločbe,
• na delni odločbi št. 321-69/92-249, ime, priimek in naslov fizične osebe v uvodu odločbe, ime, priimek, datum rojstva in smrti fizične osebe v 1. točki izreka odločbe, ime, priimek in naslov fizične osebe v 2. točki izreka odločbe, naziv pravne osebe v 1. in 2. točki izreka odločbe, ime, priimek in naslov fizičnih oseb v 1. odstavku obrazložitve odločbe,
- STAVBNA ZEMLJIŠČA:
• na delni odločbi št. 301-1/93-99: imena in priimek fizičnih oseb v uvodu odločbe, ime, priimek, datuma in kraj rojstva in smrti v 1. točki izreka odločbe, imena, priimke in naslove fizičnih oseb v 1. odstavku obrazložitve odločbe,
• na delni odločbi št. 301-1/93-95: imena in priimek fizičnih oseb v uvodu odločbe, ime, priimek, datum in kraj rojstva in smrti v 1. točki izreka odločbe, imena, priimke in naslove fizičnih oseb v 1. odstavku obrazložitve odločbe, imena in priimke fizičnih oseb in navedbo dejavnosti fizične osebe iz 4. vrstice, vse v 2. odstavku obrazložitve, naziv premoženja v 3. odstavku obrazložitve,
• na delni odločbi št. 301-1/93-94: imena in priimek fizičnih oseb v uvodu odločbe, ime, priimek, datum in kraj rojstva in smrti v 1. točki izreka odločbe, imena, priimke in naslove fizičnih oseb v 1. odstavku obrazložitve odločbe, imena, priimke fizičnih oseb in navedbo dejavnosti fizične osebe v 4. odstavku obrazložitve,
• na delni odločbi št. 301-1/93-75: imena in priimek fizičnih oseb v uvodu odločbe, imena, priimke, datum in kraj rojstva in smrti ter naziv podržavljenega podjetja, vse v 1. a) točki izreka odločbe, imena in priimke fizičnih oseb v 1. b) točki izreka odločbe, imena, priimke in naslove fizičnih oseb v 1. odstavku obrazložitve odločbe,
• na delni odločbi št. 363-46/93-8: ime, priimek in kraj bivanja fizične osebe v uvodu odločbe, ime, priimek, datum in kraj rojstva in smrti fizične osebe v 1. točki izreka odločbe, imena in priimke in kraj bivanja fizičnih oseb v 1. odstavku obrazložitve, imena in priimek fizičnih oseb v 3. odstavku obrazložitve, imena, priimke in datum rojstva fizičnih oseb v 4. odstavku obrazložitve odločbe,
• na delni odločbi št. 363-39/92-188: imena, priimke in naslove fizičnih oseb v uvodu odločbe, ime, priimek, datum in kraj rojstva in smrti in kraj bivanja fizičnih oseb v vseh točkah izreka odločbe, ime, priimek in naslov fizičnih oseb iz 1. odstavka obrazložitve odločbe,
• na delni odločbi št. 363-18/92-509: imena, priimki in kraj bivanja fizičnih oseb v uvodu odločbe, ime, priimek, datum in kraj rojstva in smrti fizične osebe v 1. točki izreka odločbe, ime, priimek in naslov fizične osebe v 2. točki izreka odločbe, imena, priimke in kraj bivanja fizičnih oseb v 1. odstavku obrazložitve odločbe, ime in priimek fizičnih oseb v 2. alineji 2. odstavka obrazložitve odločbe,
• na delni odločbi št. 363-18/92-508: ime, priimek, kraj bivanja fizičnih oseb v uvodu odločbe, ime, priimek, datum in kraj rojstva in smrti v 1. točki izreka odločbe, ime, priimek in naslov fizične osebe v 2. točki izreka odločbe, imena, priimke in kraj bivanja fizičnih oseb v 1. odstavku obrazložitve odločbe, ime in priimek fizičnih oseb v 2. alineji 2. odstavka obrazložitve odločbe,
• na delni odločbi št. 362-22/93-13: imena, priimke, kraj bivanja vseh fizičnih oseb v uvodu odločbe, imena, priimki, kraj bivanja, datumi in kraj rojstva in smrti v 1. odstavku obrazložitve, imena in priimek fizičnih oseb v 3. odstavku obrazložitve, imena, priimki, datum in kraj rojstva in smrti fizičnih oseb v 4. odstavku obrazložitve odločbe,
• na delni odločbi št. 363-39/92-166: imena, priimke, naslove, kraj bivanja fizičnih oseb v uvodu odločbe, imena, priimke, datum in kraj rojstva in smrti ter naslove fizičnih oseb v vseh 4. točkah izreka odločbe,
• na delni odločbi št. 363-39/92-137, imena, priimke, naslove, kraj bivanja fizičnih oseb v uvodu odločbe, imena, priimke, datum in kraj rojstva in smrti ter naslov fizičnih oseb v vseh točkah izreka odločbe, imena, priimke, kraj bivanja, naslove fizičnih oseb v 1. odstavku obrazložitve odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 28. 9. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je od organa zahteval skenirane odločbe o denacionalizaciji (z žigom pravnomočnosti), izdane od 1. 1. 2006 do 1. 1. 2011. Dne 10. 10. 2011 je prosilec organu pojasnil, da potrebuje le izreke pravnomočnih odločb.
Organ je dne 10. 11. 2011 izdal odločbo št. 090-3/2011-5, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, zavrnil pa v delu, ki se nanaša na osebne podatke, navedene v denacionalizacijskih odločbah in identifikacijske podatke o nepremičninah, iz katerih je mogoče sklepati na osebo. Organ je navedel, da je javnosti podatkov o javni porabi iz naslova pravnomočnih denacionalizacijskih odločb mogoče zadostiti tudi na način, da se osebni podatki fizičnih oseb iz denacionalizacijskih odločb ne posredujejo v javnost. Organ je prosilcu dokumente posredoval dne 27. 12. 2012.
Prosilec je dne 28. 12. 2011 na organ naslovil dopis, v katerem je od organa zahteval, naj mu pošlje popravljene skene, v katerih bodo izbrisani le osebni podatki. Prosilec je navedel, da zemljiškoknjižni podatki, glede na odločbo Pooblaščenca, to niso.
Organ je zahtevo prosilca smatral kot novo zahtevo in dne 2. 2. 2012 izdal odločbo 090-3/2011-8, s katero je zahtevo prosilca, da naj se mu že posredovane denacionalizacijske odločbe posredujejo vključno z zemljiškoknjižnimi podatki, zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ zapisal, da na splošno gledano sicer lahko pritrdi stališču Pooblaščenca, da parcelne številke same po sebi niso varovani osebni podatki in da dostop do podatkov iz zemljiške knjige ne pomeni neustavnega, nezakonitega in neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika, vendar pa je po oceni organa v konkretni zadevi potrebno upoštevati kontekst določene denacionalizacijske odločbe v smislu, da predstavljata ime in priimek denacionalizacijskega upravičenca, fizične osebe, varovan osebni podatek. Če javnosti v okviru denacionalizacijske odločbe sporočimo podatek o nepremičnini, ki je bila vrnjena denacionalizacijskemu upravičencu, je lahko preko te posameznik prav tako določljiv. Preko niza parcelnih številk se lahko enostavno razkrije večji ali manjši del celotne ekonomske identitete posameznika, upoštevaje, da je z denacionalizacijskimi odločbami hkrati bilo odločeno o več nepremičninah. Pri osebnih podatkih v okviru določene denacionalizacijske odločbe gre pravzaprav za strukturiran niz osebnih podatkov, če v okviru tega niza brišemo en osebni podatek (npr. ime denacionalizacijskega upravičenca), druge pa pustimo (npr. parcelne številke vrnjenih nepremičnin) je lahko denacionalizacijski upravičenec še vedno relativno enostavno določljiv in se na tak način, torej z vpogledom v zemljiško knjigo po posamezni parcelni številki enostavno ugotovi obseg vrnjenega premoženja konkretni fizični osebi. Na tak način bi posegali tudi v pravice tretjih oseb, ne samo denacionalizacijskih upravičencev, ampak njihovih pravnih naslednikov, upoštevaje predpostavko, da je precej upravičencev že mrtvih in je bilo vrnjeno premoženje že predmet dedovanja. V primeru, da bi prosilcu posredovali skenirane izreke denacionalizacijskih odločb s podatki o parcelnih številkah in katastrskih občinah, bi na enostaven način prosilcu omogočili, da z vpogledom preko zemljiške knjige ugotovi celoten obseg vrnjenega premoženja konkretni fizični osebi, posredno pa lahko sklepa tudi na pravne naslednike, glede na dejstvo, kateri podatki o lastniku se z javnim vpogledom po posamezni parcelni številki prekrijejo. Organ meni, da lahko javnost pridobi podatke o porabi javnih sredstev iz državnega proračuna za namene denacionalizacije preko podatkov o vseh sredstvih, ki jih je organ porabil v ta namen, pri čemer ne pride do razkritja osebnih podatkov. Iz navedenih razlogov je organ zahtevo prosilca zavrnil.
Prosilec je dne 14. 2. 2012 pri organu zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se pritožuje zoper odločbo, ker iz odločb Pooblaščenca izhaja nasprotno. Po pozivu organa z dne 6. 3. 2012 je prosilec svojo pritožbo dopolnil dne 28. 3. 2012, v dopolnitvi pritožbe pa je prosilec še navedel, da zemljiškoknjižni podatki niso varovani osebni podatki, zato jih mora organ posredovati.
Organ je pritožbo, skupaj s spisovno dokumentacijo, odstopil Pooblaščencu v reševanje, ki jo je prejel dne 2. 4. 2012. Organ je opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa in pojem informacije javnega značaja
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa, prav tako pa zahtevani dokumenti obstajajo v materializirani obliki in organ z njimi razpolaga, zato izpolnjujejo vse kriterije za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.
Prav tako Pooblaščenec ugotavlja, da je organ prosilcu vse zahtevane dokumente že posredoval dne 27. 12. 2011, pri čemer je delni dostop izvedel na način, da je iz dokumentov brisal podatke, ki jih je ocenil kot varovane osebne podatke, vključno z identifikacijskimi podatki o nepremičninah.
Iz pritožbe prosilca izhaja, da je z delnim dostopom, kot je bil določen z odločbo organa št. 090-3/2011-5 z dne 10. 11. 2011, v bistvenem zadovoljen, pritožuje se le zaradi dejstva, ker je organ kot varovane osebne podatke na dokumentih, ki so predmet njegove zahteve, opredelil tudi identifikacijske podatke o nepremičninah. Pooblaščenec je zato dostop do zahtevanih izrekov denacionalizacijskih odločb presojal le v tem delu, do preostalih podatkov, to je do vseh drugih podatkov, ki jih je organ v postopku izdaje odločbe št. št. 090-3/2011-5 z dne 10. 11. 2011, tudi prekril, pa se Pooblaščenec ni opredeljeval, saj ne predstavljajo predmeta prosilčeve pritožbe.
2. Osebni podatki kot izjema od prostega dostopa
Organ se je v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi dostopa do identifikacijskih podatkov o nepremičninah skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1).
ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Vsak osebni podatek nima hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec se je v svojih odločbah že večkrat postavil na stališče, da podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (parcelna številka, katastrska občina, velikost parcele,...), niso varovani osebni podatki. Dostop do podatkov iz zemljiške knjige namreč ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki sta varovana z ZVOP-1. Zemljiška knjiga je namreč javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Če prosilec, na podlagi parcelnih številk, z vpogledom v zemljiško knjigo, določi posameznike, ki so lastniki parcel, ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z ZVOP-1.
Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da so posamezniki (denacionalizacijski upravičenec oziroma njegovi pravni nasledniki) preko podatkov o vrnjenih nepremičninah enostavno določljivi, prav tako pa se preko niza parcelnih številk enostavno razkrije večji ali manjši del ekonomske identitete posameznika, upoštevaje, da je z denacionalizacijskimi odločbami hkrati bilo odločeno o več nepremičninah. Denacionalizacijski upravičenec je tako še vedno relativno enostavno določljiv in se na tak način, torej z vpogledom v zemljiško knjigo po posamezni parcelni številki enostavno ugotovi obseg vrnjenega premoženja konkretni fizični osebi.
Pooblaščenec glede na opisane navedbe organa še nadalje pojasnjuje, da že iz definicij pojmov, kot izhajajo iz 4. in 5. točke 1. odstavka 3. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZK-1) izhaja, da identifikacijski podatki parcele identificirajo zemljiško parcelo, in ne lastnika parcele. Ker se lahko lastninska pravica poljubno prenaša med različnimi pravnimi subjekti, podatek o parcelni številki in katastrski občini ne omogoča identifikacije točno določenega posameznika, temveč zgolj vsakokratnega lastnika parcele. Potrebno je namreč upoštevati dejstvo, da so vsi podatki, vpisani v glavno knjigo zemljiške knjige, javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige (1. odstavek 195. člena Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/03 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZK-1). Zemljiškoknjižni podatki torej omogočajo vpogled v tok lastništva posamezne nepremičnine, ki ga lahko, v vsakem trenutku preveri vsak posameznik, ki razpolaga s podatkom o katastrski občini ter o parcelni številki posamezne nepremičnine (te podatke lahko posameznik pridobi npr. tudi z vpogledom v zemljiški kataster). Na podlagi navedenega lahko ugotovimo, da identifikacija vsakokratnega lastnika določene nepremičnine ni obdelava podatkov, ki bi bila v nasprotju z določbami ZVOP-1, saj takšno obdelavo izrecno dovoljuje ZZK-1.
Identifikacijski podatki nepremičnine na denacionalizacijskih odločbah sami po sebi torej ne predstavljajo osebnega podatka v smislu ZVOP-1, če poleg njih ni naveden še kakšen drug osebni podatek (npr. osebno ime posameznika), ki povsem natančno in nedvoumno identificira posameznika, na katerega se podatek nanaša. V kolikor se torej iz zahtevanih dokumentov v celoti izloči osebne podatke posameznikov, tudi identifikacijski podatki o nepremičnini nimajo narave osebnih podatkov, saj nas preko vpogleda v javne knjige lahko pripeljejo zgolj do podatkov o toku lastništva nepremičnine in do vsakokratnih lastnikov nepremičnine, med katerimi so tako pravne kot fizične osebe, lahko pa tudi osebe, ki so v konkretnem primeru denacionalizacijski upravičenec oziroma njegovi pravni nasledniki, ni pa to nujno - vsi denacionalizacijski postopki se namreč niti niso končali z vrnitvijo nepremičnine v naravi, in sicer kadar so za vračilo v naravi obstajale zakonske ovire v skladu z ZDen, ali pa je bila zahteva za vračilo podržavljenega premoženja zavrnjena. V teh primerih identifikacija posameznikov niti ni mogoča, saj do samega vpisa v zemljiško knjigo nikoli ni prišlo.
Prav tako po oceni Pooblaščenca ne zdrži navedba organa, da se lahko preko niza parcelnih številk enostavno razkrije del ekonomske identitete posameznika oziroma ugotovi obseg vrnjenega premoženja konkretni fizični osebi. Takšna analiza premoženja posameznikov zgolj na podlagi identifikacijskih podatkov nepremičnin namreč po oceni Pooblaščenca (že iz razloga, ker se vse nepremičnine niso vračale v naravi) niti ne bi bila mogoča, oziroma bi bila lahko izvedena zgolj z nesorazmerno velikim naporom in časovnim vložkom. Povprečen posameznik pa zgolj z vpogledom v denacionalizacijske odločbe, na katerih bi bili prekriti vsi osebni podatki (osebno ime, naslov), vidni pa bi bili le identifikacijski podatki nepremičnin, do podatka o premoženjskem stanju posameznikov prav gotovo ne bi mogel priti. Do podatkov o (celotnem) premoženjem stanju posameznikov se ne da priti niti prek vpogledov v zemljiško knjigo, saj po njej, prav zaradi varstva zasebnosti, ni mogoče vpogledovati po posameznikih, na način, da bi bili vsem dostopni podatki o vseh zemljiških parcelah, ki jih ima v lasti določen posameznik.
Na tem mestu je potrebno opozoriti še na dejstvo, da Pooblaščenec v postopku po ZDIJZ presoja vsak posamičen dokument kot tak, standard določenosti in določljivosti, kot le-ta izhaja iz ZVOP-1, pa je v postopku po ZDIJZ potrebno presojati z vidika javnosti in ne z vidika konkretnega prosilca. Prav zato ne more biti razlog za zavrnitev dostopa dejstvo, da je prosilec v konkretnem primeru zahteval količinsko večje število istovrstnih dokumentov (denacionalizacijskih odločb), iz katerih lahko prosilec morda napravi več zaključkov, kot če bi zahteval zgolj eno odločbo. Odločitev mora biti v obeh primerih (torej ne glede na obseg prosilčeve zahteve) enaka, saj se odloča o istih dokumentih.
Ne nazadnje pa Pooblaščenec še poudarja, da je prosilec v vsakem primeru, v kolikor bo določene posameznike, na katere se zahtevana dokumentacija nanaša, na takšen ali drugačen način identificiral, v celoti zavezan postopati v skladu z določbami ZVOP-1, kar pomeni, da podatkov, s katerimi se bo prosilec na tak način seznanil, ne bo smel nadalje obdelovati (npr. zbirati, urejati, posredovati, uporabljati, razkriti, sporočati, širiti, uparjati,…) na način, ki bi po ZVOP-1 pomenil nezakonito obdelavo osebnih podatkov.
3. Zaključek
Identifikacijski podatki nepremičnin v denacionalizacijskih odločbah ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov v smislu ZVOP-1, če poleg njih ni naveden še kakšen drug osebni podatek. Na podlagi navedenega je potrebno ugoditi prosilčevi pritožbi, saj je prosilec od organa zahteval podatke, ki ne predstavljajo izjeme osebnih podatkov po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, organ pa mu je dostop do njih z izpodbijano odločbo zavrnil.
Pooblaščenec je, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan omogočiti dostop do zahtevanih denacionalizacijskih odločb, in sicer mora pri izvršitvi odločbe izvesti delni dostop, na način kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pooblaščenec še pojasnjuje, da je pri določitvi delnega dostopa v celoti sledil izvedbi delnega dostopa, kot ga je na podlagi odločbe št. 090-3/2011-5 z dne 10. 11. 2011, izvedel organ, saj podatki, ki jih je prekril, razen identifikacijskih podatkov nepremičnin, niso predmet tega pritožbenega postopka, saj niti niso bili predmet zahteve prosilca z dne 28. 12. 2011. Zaradi navedenega se Pooblaščenec ni spuščal v pravilnost prekritja preostalih podatkov na zahtevanih odločbah.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka