Prosilka - Fakulteta za zdravstvene vede
+ -Številka: 090-123/2012/5
Kategorije: Stroški
POVZETEK:
Pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilke in odpravil sklep organa o ustavitvi postopka ter zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. Organ je prosilki posredoval predračun za plačilo stroškov posredovanja informacij javnega značaja, ki ga prosilka ni poravnala, zato je organ izdal sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega se je prosilka pritožila. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ prosilki zaračunal 8 ur dela uslužbenca z VII. stopnjo izobrazbe, ki ima po veljavnem ceniku najvišjo urno postavko. Tekom pritožbenega postopka pa je bilo ugotovljeno, da je delo dejansko opravila uslužbenka z nižjo stopnjo izobrazbe (in posledično nižjo urno postavko po veljavnem ceniku). Pooblaščenec je organu naložil, naj o zadevi odloči ponovno in naj stroške obračuna glede na to, kateri uslužbenec je delo dejansko opravil.
ODLOČBA:
Številka: 090-123/2012/5
Datum: 5. 7. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. in 3. odstavka 251. člena v povezavi z 258. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilka) zoper sklep Univerze v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, Maribor (v nadaljevanju organ) št. 3068-2/2012/401-VJ z dne 18. 5. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se ugodi. Sklep Univerze v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede št. 3068-2/2012/401-VJ z dne 18. 5. 2012 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 28. 3. 2012 po elektronski pošti na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahtevala posredovanje sklepov Komisije za študijske zadeve FZV, s katerimi je bilo študentom omogočeno ponavljanje zadnjega letnika v študijskih letih 2007/08, 2008/09, 2009/10, 2010/11 in 2011/12.
Organ je dne 19. 4. 2012 prosilki poslal dopis št. 3086/2012/400-VJ, s katerim jo je v delu, ki se nanaša na sklepe iz študijskih let 2009/10, 2010/11 in 2011/12, napotil na spletno stran organa, glede preostalega dela pa je organ navedel, da bo potrebno za pripravo gradiva plačati materialne stroške in stroške storitev v skladu s Cenikom o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, ki je objavljen na spletni strani organa.
Prosilka je dne 23. 4. 2012 organu sporočila, naj pošlje predračun za plačilo storitev, zato je organ prosilki dne 26. 4. 2012 poslal predračun št. 01/2012 ter prosilko pozval, naj stroške plača v roku 8 dni. Organ je stroške v predračunu ocenil na znesek 191,78 EUR, in sicer 156,88 EUR strošek odbiranja in posredovanja podatkov s strani uslužbenca in 2,94 EUR za fotokopije.
Ker prosilka zahtevanega zneska ni založila v predvidenem roku je organ dne 18. 5. 2012 izdal sklep št. 3068-2/2012/401-VJ, s katerim je postopek posredovanja informacij javnega značaja ustavil.
Prosilka je dne 24. 5. 2012 zoper sklep št. 3068-2/2012/401-VJ vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je višina 8 ur, ki naj bi jih uslužbenec organa porabil za odbiranje in posredovanje podatkov, krepko prevelika, sploh ko pogleda, na kakšen način so sklepi objavljeni za leto 2009 (tabelarično in po posameznih kategorijah študentov). Po oceni prosilke je lahko poraba časa največ 20 minut za obe študijski leti, nikakor pa ne 8 ur. Verjetno tudi ne obstaja normativ, s katerim bi imel organ normirano delo javnih uslužbencev, zato je ocena porabe časa, tako na grobo, za prosilko popolnoma neustrezna in nesprejemljiva in poraja dvom o strokovni usposobljenosti sestavljavca predračuna. Sploh pa se prosilki zdi vprašljivo zaračunavanje dela javnih uslužbencev za namene posredovanja informacij javnega značaja. Organ nima cenika storitev objavljenega nikjer na spletnih straneh, razen cenika za šolnine in vpisne stroške. Kar bode v oči pa je dejstvo, da je organu natančno poznana količina fotokopij, ki naj bi jih moral prosilki posredovati (49 strani), torej ima organ podatke že odbrane, ker v nasprotnem primeru količina ne more biti vnaprej znana.
Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu kot pritožbenemu organu, jo je z dopisom št. 092-102/2012/2 z dne 25. 5. 2012 odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP. Pooblaščenec je dne 5. 6. 2012 prejel s strani organa odstopljeno pritožbo, skupaj z spisovno dokumentacijo zadeve.
Pooblaščenec je dne 18. 6. 2012 organu poslal poziv za dodatna pojasnila v zadevi, odgovor organa pa je Pooblaščenec prejel dne 27. 6. 2012.
Pritožba je utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Dokumenti, ki jih zahteva prosilka, izpolnjujejo vse navedene kriterije za informacijo javnega značaja, kar v konkretnem primeru niti ni sporno.
Nadalje ZDIJZ določa tudi postopek dostopa do informacij javnega značaja in stroške, ki jih lahko organi zavezanci prosilcem zaračunajo za dostop. Tako ZDIJZ v 2. odstavku 34. člena določa, da lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške. 1. odstavek 35. člena ZDIJZ določa, da vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je bila sprejeta Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba), ki v 20. členu določa, da prosilec plača materialne stroške ob prejemu zahtevanih informacij. Organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo.
Če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 EUR (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. Polog oz. predujem je institut, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oz. posredovanja informacij javnega značaja. Polog služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), v kolikor je zahteva obsežna, ne bo odveč, v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil. Pri pologu pa mora organ prosilca opozoriti na posledice, če polog ne bo plačan v določenem roku, kar pomeni, da bo izdan sklep o ustavitvi postopka. Po posredovanju informacij organ v skladu z Uredbo obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda račun skladno s 1. odstavkom 20. člena Uredbe. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek, če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec plača razliko.
ZDIJZ pritožbe zoper zahtevo za vnaprejšnji polog posebej ne predvideva, vendar, kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča št. IV U 109/2009-8 z dne 14. 1. 2011, je treba glede vseh vprašanj, ki niso določena v ZDIJZ, subsidiarno uporabiti določbe ZUP, saj gre za upravni postopek. ZUP pa nas zaradi specifike postopka zaračunavanja posredovanja informacij pripelje zgolj do smiselne uporabe 3. odstavka 115. člena ZUP, ki se nanaša na založitev izdatkov za izvedbo dokazov, npr. založitev stroškov za dokazovanje z izvedencem ali prihodom prič ipd. V skladu z ZUP organ v takem primeru s sklepom določi, da naj stranka založi znesek. Smiselno se torej v postopku po ZDIJZ takšna zahteva za vnaprejšnji polog šteje za sklep. Kot izhaja iz prvega odstavka 258. člena ZUP, je zoper sklep dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Sklepe, zoper katere ni dovoljena pritožba, lahko glede na 4. odstavek istega člena izpodbijajo prizadete osebe v pritožbi zoper odločbo, razen, če je pritožba zoper sklep s tem zakonom izključena. Zoper sklep o založitvi stroškov – zahtevo za vnaprejšnji polog, ZUP ni predvidel posebne pritožbe, ampak je le-ta možna zoper končno odločbo. Če torej prosilec ne plača vnaprejšnjega pologa, zavezani organ izda sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega je na podlagi navedenega možna pritožba na Pooblaščenca.
V konkretnem primeru je organ na podlagi navedenih določb ZDIJZ in Uredbe, ob ugotovitvi, da bodo stroški posredovanja informacij v konkretnem primeru presegali znesek 83,46 EUR, od prosilke zahteval vnaprejšnji polog ocenjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevanih informacij, to je sklepov Komisije za študijske zadeve, s katerimi je bilo študentom omogočeno ponavljanje zadnjega letnika v študijskih letih 2007/08 in 2008/09, v višini 191,78 EUR. Organ je pri izračunu navedenega zneska upošteval Cenik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja št. N 2/2010-524 JR, z dne 11. 1. 2010, ki je objavljen na spletnih straneh Univerze v Mariboru, pri čemer je povezava do cenika objavljena tudi na spletni strani organa kot članice Univerze v Mariboru. Organ je nadalje prosilki določil tudi rok za plačilo predračuna in navedel, da bo, če prosilka zneska ne plača, to štel, kot da je od zahteve odstopila.
Organ je prosilki obračunal tako materialne stroške posredovanja informacij kot tudi stroške za delo javnih uslužbencev. Pooblaščenec je sicer že večkrat poudaril, da je zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev v postopku dostopa do informacij javnega značaja sporno (ker ZDIJZ tega izrecno ne določa), vendar pa je organ stroške dela javnih uslužbencev prosilcu v konkretnem primeru zaračunal na podlagi veljavnega podzakonskega predpisa, t.j. Cenika o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja št. N 2/2010-524 JR, z dne 11. 1. 2010.
Ker prosilka ni založila zahtevanega zneska, je organ dne 18. 5. 2012 izdal sklep o ustavitvi postopka št. 3068-2/2012/401-VJ, ki ga prosilka izpodbija v tem pritožbenem postopku. Iz pritožbe prosilke izhaja, da se prosilka pritožuje, ker je organ obračunal 8 ur dela za pripravo dokumentacije, saj meni, da je takšna količina ur krepko prevelika, nadalje pa prosilka meni tudi, da je nasploh vprašljivo zaračunavanje dela javnih uslužbencev za namene posredovanja informacij javnega značaja.
Pooblaščenec pojasnjuje, da ZDIJZ sicer v poglavju, ki ureja stroške posredovanja informacij javnega značaja, ne predvideva možnosti, da organ prosilcu poleg materialnih stroškov zaračuna tudi stroške dela, v smislu plačila za delo, ki ga v zvezi s posredovanjem informacij opravi javni uslužbenec na podlagi urne postavke, določene s stroškovnikom. Možnost zaračunavanja stroškov dela pa je kljub jasni zakonski usmeritvi, dopustila Uredba, ki je uvedla možnost določanja stroškov dela s strani organov preko sprejema posebnih stroškovnikov. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da je kot upravni organ vezan na vse veljavne podzakonske predpise in nima pravice do uporabe instituta t.i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo namreč le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in preskočijo nezakonit podzakonski predpis. Pooblaščenec mora tako pri odločanju v pritožbenem postopku upoštevati veljavni Cenik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja št. N 2/2010-524 JR, z dne 11. 1. 2010.
Iz Cenika o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja št. N 2/2010-524 JR, z dne 11. 1. 2010 izhaja, da organ prosilki lahko zaračuna strošek dela posredovanja informacij javnega značaja iz neinformatizirane zbirke dokumentarnega gradiva, pri čemer je cena ure odvisna od tega, kateri javni uslužbenec je delo dejansko opravil.
Ker iz spisovne dokumentacije ni jasno razvidno, zakaj bi stroški organa za posredovanje sklepov Komisije za študijske zadeve, s katerimi je bilo študentom omogočeno ponavljanje zadnjega letnika v študijskih letih 2007/08 in 2008/09, znašali 191,78 EUR, je Pooblaščenec organ pozval, naj mu v tej zadevi posreduje dodatna pojasnila oziroma naj odgovori na njegova vprašanja glede predvidenih stroškov. Pooblaščenec je dopis organa št. 4618-1/2012/401-VJ z dodatnimi pojasnili prejel dne 27. 6. 2012.
V predmetnem dopisu, prejetem dne 27. 6. 2012, organ navaja, da je bilo gradivo za Komisijo za študijske zadeve v študijskih letih 2007/2008 in 2008/2009 zelo obsežno, saj je bil obseg zapisnikov Komisije za študijske zadeve v obdobju september-oktober, ko se obravnavajo različne vloge študentov v razponu od 40 do 99 strani, Komisija za študijske zadeve pa je zasedala v obeh navedenih študijskih letih septembra in oktobra osemkrat. Nadalje organ navaja, da je bilo za pripravo in posredovanje zahtevanih podatkov potrebno pripraviti in dvigniti dokumentacijo iz arhiva (1 ura), pregledati vse obstoječe zapisnike Komisije za študijske zadeve FZV UM za študijski leti 2007/2008 in 2008/2009 (4 ure), pripraviti izpise sklepov v zvezi s ponavljanjem letnika in prikriti osebne podatke študentov v sklepih (3 ure). Organ je navedel še, da nima vzpostavljenega sistema elektronskega arhiviranja, zato je bilo potrebno podatke zbrati in pripraviti iz obstoječih arhivov fakultete.
Pooblaščenec je dne 5. 7. 2012 po elektronski pošti prejel še dodatna natančna pojasnila glede dela, potrebnega za pripravo zahtevanega gradiva. Javna uslužbenka, ki je po navedbah organa pristojna za pripravo gradiva, je v tem dopisu natančno pojasnila vse korake, ki so potrebni za pripravo gradiva, pri čemer Pooblaščenec na podlagi njenih pojasnil ne dvomi v navedbe organa, da je bilo za pripravo zahtevanega gradiva dejansko porabljenih 8 ur dela in da se je organ dela, ki obsega pregled obsežnih zapisnikov (vse v fizični obliki) ter prepis relevantnih informacij, lotil na način, ki je časovno za organ (kot tudi za prosilko) najprimernejši.
Nadalje pa je organ ugotovil, da uslužbenka, ki bi potrebno delo v zvezi s pripravo zahtevanega gradiva opravila, nima VII. stopnje izobrazbe, čeprav je bila prosilki v predračunu št. 01/2012 obračunana urna postavka uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe, ki po veljavnem stroškovniku znaša 19,61 EUR. Javna uslužbenka, ki bi delo opravila, ima namreč VI. stopnjo izobrazbe (urna postavka uslužbenca s VI. stopnjo izobrazbe pa po ceniku znaša 8,76 EUR), kar je Pooblaščencu potrdila uslužbenka sama, navedeno pa je razvidno tudi iz podatkov na spletni strani organa, kjer je naziv izobrazbe ob imenu uslužbenke naveden kot ekon. Ker uslužbenka, ki je oziroma bi delo dejansko opravila nima takšne stopnje izobrazbe, kot je bila obračunana v predračunu št. 01/2012 je potrebno zaključiti, da organ prosilki nepravilno zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja.
Po ugotovitvah Pooblaščenca organ tako ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja kot izhajajo iz predračuna št. 01/2012. Nepravilen obračun stroškov (ki jih prosilka ni založila) pa nikakor ne more predstavljati zakonite podlage za izdajo sklepa o ustavitvi postopka. V postopku na prvi stopnji je tako prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, zato je potrebno izpodbijan sklep odpraviti in zadevo vrniti organu v ponovno odločanje. Organ je dolžan o zahtevi prosilke odločiti v roku 30 dni, pri čemer mora pri obračunu dela javnih uslužbencev poleg veljavnih predpisov upoštevati tudi dejansko stanje, torej to, kateri uslužbenec bo obračunano delo dejansko opravil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka