Prosilec - Državno pravobranilstvo
+ -Številka: 090-119/2012/4
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je zahteval fotokopijo celotnega spisa organa v zvezi z zastopanjem upravne enote pred Delovnim in socialnim sodiščem. Organ je v celoti zavrnil zahtevo prosilca iz razloga izjeme notranjega delovanja. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da razlogi za izjemo notranjega delovanja niso podani, saj ne gre za dokumente, iz katerih bi izhajal način notranjega razmišljanja organa oz. oblikovanje notranje politike organa, prav tako iz njih ne izhajajo metode dela organa na področju zastopanja stranke. Organ je dolžan posredovati prosilcu celoten spis, pri čemer mora prekriti osebne podatke, ki predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov.
ODLOČBA:
Številka: 090-119/2012/4
Datum: 1. 8. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in četrtega odstavka 251. člena ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Državnega pravobranilstva, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DP-A01-332/2011-15, z dne 25. 4. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Državnega pravobranilstva, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana, št. DP-A01332/2011-15, z dne 25. 4. 2012 delno odpravi in se odloči, da je organ dolžan prosilcu v roku tridesetih (30) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov iz zadeve št. P-AP14-888/2007-6-A:
- dokument št. P-AP14-888/07-1 s prilogami, pri čemer je organ dolžan na dokumentu prekriti sledeče osebne podatke: na 1. in 4. strani predlagatelja, na 2. strani v 3. točki tretjega odstavka ime in priimka osebe, zaposlene na UE Litija (dva krat) ter na 3. strani v 5. alineji predlaganih dokazov ime in priimek priče ter posredovati priloge:
a. dokument št. P-AP14-888/07-1/1 z vročilnico, pri čemer je organ dolžan v uvodu, izreku, 1. vrstici prvega odstavka obrazložitve, v 1. točki v rubriki »vročiti« in na vročilnici pod »naslovnik« prekriti ime, priimek, rojstni datum ter naslov osebe, na katero se sklep nanaša;
b. dokument št. P-AP14-888/07-1/2, pri čemer je organ dolžan v uvodu, izreku, 1. vrstici prvega odstavka obrazložitve in v 1. točki v rubriki »vročiti« prekriti ime, priimek, rojstni datum ter naslov osebe, na katero se sklep nanaša;
c. dokument št. P-AP14-888/07-1/3, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, naslov in podpis pritožnika;
d. dokument št. P-AP14-888/07-1/4, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in rojstni datum osebe, na katero se pooblastilo nanaša ter v zgornjem desnem kotu v navedbi Word dokumenta ime in priimek;
e. dokument št. P-AP14-888/07-1/5, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in rojstni datum osebe, na katero se pooblastilo nanaša;
f. dokument št. P-AP14-888/07-1/6, pri čemer je organ dolžan v izreku prekriti ime, priimek ter rojstni datum osebe, na katero se sklep nanaša;
g. Mnenje Sindikata državnih in družbenih organom UE Litija, št. 741-1/98 z dne 4. 12. 2003;
h. Organigram UE Litija;
i. Sistemizacija delovnih mest za predlog SIS6223-03-0001 sistemizacija 103-3/03;
j. dokument št. P-AP14-888/07-1/7;
k. dokument št. P-AP14-888/07-1/8,
- dokument št. P-AP14-888/07-2, pri čemer je organ dolžan na prekriti ime, priimek in naslov predlagatelja;
- dokument št. P-AP14-888/07-3, pri čemer je organ dolžan v zadevi in vsebini poziva prekriti ime, priimek in naslov predlagatelja;
- dokument predlagatelja z dne 9. 1. 2008 z zadevo »Predlog z opravilno št. XPd 820/2007«, pri čemer je organ dolžan prekriti sledeče osebne podatke: na 1. strani ime, priimek in naslov predlagatelja, na 4. strani ime, priimek in podpis predlagatelja in na 4. strani prve tri besede v 2. vrstici 8. odstavka, celoten prvi stavek v 9. odstavku ter prvo navedbo dokaza v 9. odstavku;
- Dokument št. P-AP14-888/07-4 s prilogami, pri čemer je organ dolžan na dokumentu na 2. strani v 1. in 19. vrstici prekriti ime in priimek predlagatelja, ter posredovati priloge:
a. dopis Ministrstva za javno upravo, Direktorata za organizacijo in kadre št. 0611-98/2006/8 z dne 23. 2. 2007;
b. Zapisnik Ministrstva za javno upravo, Direktorata za organizacijo in kadre o opravljenem pregledu listinskih dokazil o odpravljenih nepravilnostih, št. 0611-98/2006/8 z dne 23. 2. 2007;
c. dopis Komisije za kadrovske in administrativne zadeve, Podkomisije za štipendiranje pri Vladi RS, št. 916/03 z dne 1. 7. 2003, pri čemer je organ dolžan prekriti sledeče osebne podatke: v zadevi ime in priimek štipendistke, v prvem odstavku ime in priimek, rojstni datum, naslov, datum diplomiranja in študijski program štipendistke, v drugem odstavku telefonsko številko, ime in priimek, povprečno oceno študija ter znanja tujih jezikov štipendistke;
- dokument št. P-AP14-888/07-5, pri čemer je organ dolžan v zadevi prekriti ime, priimek in naslov predlagatelja;
- dokument št. P-AP14-888/07-6, pri čemer je organ dolžan na 1. strani prekriti ime, priimek in naslov predlagatelja;
- dokument št. P-AP14-888/07-7, pri čemer je organ dolžan na 1. strani prekriti ime, priimek in naslov predlagatelja;
- dokument št. P-AP14-888/07-8;
- dokument št. P-AP14-888/07-9 , pri čemer je organ dolžan na 1. strani prekriti ime, priimek in naslov predlagatelja ter na 3. strani v 7. vrstici ime in priimek predlagatelja;
- dokument št. P-AP14-888/07-10, pri čemer je organ dolžan v zadevi prekriti ime, priimek in naslov predlagatelja;
- dokument št. P-AP14-888/07-11, pri čemer je organ dolžan v uvodu prekriti ime, priimek in naslov predlagatelja;
- dokument št. P-AP14-888/07-12, pri čemer je organ dolžan v zadevi prekriti ime, priimek in naslov predlagatelja;
- dokument št. P-AP14-888/07-13 s prilogami, pri čemer je organ dolžan na samem dokumentu na prvi strani prekriti ime, priimek in naslov pritožnika ter na zadnji strani kraj pritožbe, ime, priimek in podpis pritožnika ter posredovati priloge:
a. Poslovni načrt UE Litija za leto 2006 (2 strani);
b. Dokument z zadevo »Sprememba akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v UE Litija, št. 102-3/03-07-02«;
c. Dokument z zadevo »Sprememba akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v UE Litija, št. 102-3/03-07-02 z dne 18. 5. 2007«;
d. Spremembo akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Upravni enoti Litija, št. 102-3/03-07-2 z dne 18. 5. 2007;
e. Plačilni nalog BN 02, pri čemer je organ dolžan prekriti naziv, ulico in kraj nalogodajalca;
- dokument št. P-AP14-888/07-14, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in naslov predlagatelja;
- dokument št. P-AP14-888/07-15 s petimi prilogami, pri čemer je organ dolžan na dokumentu prekriti ime, priimek, naslov in podpis predlagatelja ter na prilogi št. 1 ime, priimek in naslov naslovnika;
- dokument št. P-AP14-888/07-16 s prilogo, pri čemer mora organ na dokumentu prekriti sledeče osebne podatke: v zadevi ime in priimek predlagatelja poravnave, v besedilu ime in priimek ali samo priimek predlagatelja poravnave (skupaj 18 krat), pod »Priloge« ime in priimek predlagatelja za sklenitev poravnave ter ime, priimek in naslov osebe, ki se ji dopis pošilja v vednost. V prilogi mora organ prekriti ime in priimek, naslov in podpis predlagatelja predloga za sklenitev poravnave;
- dokument št. P-AP14-888/07-17, pri čemer je organ dolžan v zadevi prekriti ime, priimek in naslov predlagatelja za sklenitev poravnave;
- dokument št. P-AP14-888/07-18, pri čemer je organ dolžan v uvodu prekriti ime, priimek in naslov predlagatelja;
- dokument št. P-AP14-888/07-19, pri čemer je organ dolžan v zadevi prekriti ime, priimek in naslov predlagatelja ter v besedilu ime in priimek predlagatelja;
- dokument št. P-AP14-888/07-20, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in naslov naslovnika;
- dokument št. P-AP14-888/07-21, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in naslov naslovnika pošiljke;
- dokument št. P-AP14-888/07-22 s prilogo, pri čemer mora organ na dokumentu prekriti ime, priimek, naslov in podpis pošiljatelja in na prilogi Plačilni nalog BN 02 naziv, ulico in kraj nalogodajalca;
- dokument št. P-AP14-888/07-23, pri čemer je organ dolžan v zadevi prekriti ime, priimek in naslov predlagatelja ter v besedilu ime in priimek predlagatelja;
- dokument št. P-AP14-888/07-24;
- dokument št. P-AP14-888/07-25 s prilogami, pri čemer je organ dolžan na dokumentu prekriti ime, priimek, naslov in podpis vlagatelja predloga za obnovo postopka ter posredovati priloge:
a. dokument št. P-AP14-888/07-25/1, pri čemer je organ dolžan prekriti sledeče osebne podatke: v uvodu ime, priimek in naslov prosilca, v 1. točki izreka ime in priimek prosilca ter v rubriki »vročiti« ime, priimek in naslov prosilca;
b. dokument št. P-AP14-888/07-25/2, pri čemer je organ dolžan v rubriki »poslati« prekriti ime, priimek in naslov;
c. dokument št. P-AP14-888/07-25/3, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek stranke;
d. dokument št. P-AP14-888/07-25/4;
e. dokument št. P-AP14-888/07-25/5;
- dokument št. P-AP14-888/07-26, pri čemer je organ dolžan v uvodu prekriti ime, priimek in naslov predlagatelja;
- dokument št. P-AP14-888/07-27, pri čemer je organ dolžan v zadevi prekriti ime, priimek in naslov predlagatelja ter v besedilu ime in priimek predlagatelja;
- dokument št. P-AP14-888/07-28, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, naslov in podpis prosilca po ZDIJZ;
- dokument št. P-AP14-888/07-29, pri čemer je organ dolžan v zadevi in v 1. alineji rubrike »V vednost« prekriti ime, priimek in naslov prosilca po ZDIJZ ter v besedilu ime in priimek prosilca;
- dokument št. P-AP14-888/07-30, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek ter kraj tožnika;
- dokument št. P-AP14-888/07-31 s prilogami, pri čemer je organ dolžan na dokumentu prekriti ime, priimek, naslov in podpis predlagatelja ter posredovati priloge:
a. print iz Lotus Notesa - dokument 090-1/2009-45, pri čemer je organ dolžan prekriti subjekt, kraj in naslov stranke;
b. dokument z naslovom »Vse prve sistemizacije UE Litija sprejete na zahtevo novega zakona o javnih uslužbencih (ugotovitve in dokazi)«, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in podpis podpisnika;
c. potrdilo o oddaji pošte;
d. kopija vročilnice oz. Obr. 0,44/1, pri čemer je organ dolžan prekriti naslovnika (dva krat);
e. dokument št. 090-56/2010/5, z dne 11. 1. 2011, pri čemer je organ dolžan prekriti naslovnika ter v zadevi ime in priimek prosilca;
f. dokument št. 120-07-62/2003 z dne 5. 5. 2005 - Popis spisa;
g. dokument »Seznam delojemalcev po nazivih delovnih mest, stanje na dan 20. 1. 2004«, pri čemer je organ dolžan prekriti davčne številke delojemalcev;
h. Strokovno mnenje Kadrovske službe Vlade RS št. 023-80/2004, z dne 5. 4. 2004;
i. Sklep Komisije za kadrovske in administrativne zadeve pri Vladi RS št. 023-80/2004, z dne 7. 4. 2001;
j. dokument Urada za organizacijo in razvoj uprave, št. 120-07-62/2003-3, z dne 26. 3. 2004;
k. Izjava načelnika UE litija št. 102-3/2003, z dne 13. 2. 2004;
l. Mnenje sindikata št. 741-1/98, z dne 11. 2. 2004;
m. Akt o notranji organizaciji in sistemizacije delovnih mest v UE Litija št. 102-3/2003, z dne 11. 2. 2004;
n. Sistemizacija delovnih mest;
o. Organigram UE Litija;
p. Dopis UE Litija št. 102-3/2003, z dne 23. 12. 2003 s tremi (3) prilogami;
q. Dopis UE Litija št. 102-3/2003, z dne 5. 9. 2003 s štirimi (4) prilogami;
r. Pet (5) seznamov sistemiziranih delovnih mest z zasedenostjo;
s. Seznam delojemalcev po nazivih delovnih mest - stanje na dan 28. 6. 2003, pri čemer je organ dolžan prekriti davčne številke delojemalcev;
t. dokument »Pregled sistemizacije UE Litija«.
- dokument št. P-AP14-888/07-32, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in elektronski naslov prosilca po ZDIJZ ter ime, priimek in naslov predlagatelja, katerega spis se zahteva;
- dokument št. P-AP14-888/07-33, pri čemer je organ dolžan na dokumentu prekriti ime, priimek, naslov, telefonski številki in podpis prosilca po ZDIJZ ter na kuverti ime, priimek in naslov pošiljatelja;
- 2 dokumenta »Vloga arhivu« z dne 18. 2. 2011 in 15. 11. 2011;
- Popis spisa, pri čemer je organ dolžan prekriti sledeče osebne podatke: tožnika in v stolpcu »vsebina« pod zap. št. 15, 20, 22, 28, 32 in 33 ime, priimek in kraj pritožnika;
- Ovoj spisa št. P 888/2007, pri čemer je organ dolžan dva (2) krat prekriti tožnika.
2. Pritožba prosilca se zavrne v delu, v katerem mora organ v posredovanih dokumentih v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti varovane osebne podatke.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 21. 12. 2011 pri organu vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval fotokopijo celotnega spisa zadeve št. P-AP14-888/2007-6-A, na osnovi katerega je bil izdelan odgovor na predlog v zadevi sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pd 820/2007.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. DP-A01332/2011-9, z dne 9. 2. 2012, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, zato je prosilec vložil pritožbo, ki jo je organ obstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pooblaščenec je dne 26. 3. 2012 izdal odločbo št. 090-48/2012/4, s katero je odločbo organa št. DP-A01332/2011-9, z dne 9. 2. 2012 odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.
Organ je v ponovljenem postopku izdal izpodbijano odločbo št. DP-A01-332/2011-15, z dne 25. 4. 2012, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil iz razloga izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi odločbe je organ zapisal, da v skladu z določilom 7. in 8. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDPra) Državno pravobranilstvo na podlagi usmeritvenih navodil zastopanega pred sodišči zastopa državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe. Na njihovo zahtevo jim poroča v zadevah njihovega zastopanja ter pravno svetuje pri sklepanju pogodb, s katerimi za te subjekte nastajajo premoženjske pravice in obveznosti, pri sklepanju pogodb, s katerimi se ustanavljajo, spreminjajo ali ukinjajo stvarne pravice na nepremičninah ter pri reševanju drugih premoženjskih vprašanj. V konkretni zadevi gre za dokumente, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi oz. v zvezi z zastopanjem Republike Slovenije oz. njenih organov (v konkretnem primeru Upravne enote Litija) pred sodišči oz. v zvezi z njim in tvorijo interni spis organa. Zahteva prosilca je pridobiti dokumente, ki jih je organ pridobil v okviru usmeritvenih navodil in so bili pridobljeni ali sestavljeni v zvezi z zastopanjem Republike Slovenije pred sodiščem oziroma v zvezi z njimi. V teh dokumentih je vsebovana strategija državnobranilskega dela in materializirana prezentacija sodelovanja med dvema organoma Republike Slovenije, katerega bistvo je v zaupnem odnosu med mandatarjem in mandantom. Razkrivanje vsebine pravobranilskih spisov nasprotnim strankam države bi pomenilo negativni in škodljivi vpliv na delo organa, zlasti uspešnost uveljavljanja zahtevkov, s katerimi organ oz. tožeča stranka kot zakoniti zastopnik države v prvi vrsti ščiti javni interes, torej interes vseh državljanov in prebivalcev Republike Slovenije. Morebitna prosta dostopnost tovrstnih podatkov in dokumentov v smislu načela prostega dostopa v skladu s prvim in drugim odstavkom 5. člena ZDIJZ, torej vsem zainteresiranim prosilcem, pa bi povzročila škodljive posledice tudi s stališča varstva osebnih podatkov. Organ ne more vplivati in nadzorovati prosilcev, ki bi po pridobitvi posameznih podatkov ali dokumentov le-te uporabili oziroma zlorabili za svoje ali kakšne druge interese. Škodljive posledice, ki bi lahko ob tem nastale tako za posameznike, gospodarske družbe ali državo, pa bi gotovo vplivale na odškodninsko odgovornost države in s tem na finančne posledice za proračun države.
Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil in navaja, da izdana odločba ne temelji na zakonskih določbah za zavrnitev zahteve. V zadevi št. P-AP14-888/2007-6-A gre za kolektivni delovni spor, ki ga kot posameznik ne bi smel predlagati sodišču, pa vendar je organ izdal celo napačen predlog sodišču in sodišče zavedel. Arhiv MNZ dokazuje, da je organ sodišču predložil napačni Akt o sistemizaciji. Prosilec še dodaja, da razume, da organ ščiti svojo sodelavko, ki je zagrešila to kaznivo dejanje. Prikazovala je napačno število zaposlenih javnih uslužbencev v UE Litija in napačen Akt o sistemizaciji, kar je bilo storjeno naklepno, saj pod predlog ni navedla svojega imena in priimka. Kolektivni delovni spor in Akt o sistemizaciji ne more vsebovati nobenih zaupnih podatkov, saj Uredba o sistemizaciji ne določa, da je Akt o sistemizaciji nek interni zaupni državni dokument. To je javni dokument, ki ga lahko vpogleda vsak in mora biti objavljen tudi na svetovnem spletu in tudi ne vsebuje nobenih osebnih podatkov. Razlogov za skrivanje teh dokumentov v tem kolektivnem delovnem sporu ni.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, dne 14. 5. 2012, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP in drugega odstavka 245. člena ZUP organ pozval, naj mu nemudoma posreduje celoten spis št. P-AP14-888/2007-6-A, ki je predmet zahteve prosilca, izpodbijano odločbo in popolno pritožbo prosilca. Organ je dokumente posredoval dne 18. 5. 2012.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec se najprej opredeljuje do navedb organa v izpodbijani odločbi, da organ ne more vplivati in nadzorovati prosilcev, ki bi po pridobitvi posameznih podatkov ali dokumentov le-te uporabili oz. zlorabili za svoje ali kakšne druge interese in da bi škodljive posledice, ki bi lahko ob tem nastale tako za posameznike, gospodarske družbe ali državo, gotovo vplivale na odškodninsko odgovornost države in s tem na finančne posledice za proračun države. Po prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Prav tako je odveč bojazen organa, da bi z razkritjem informacij organu, posameznikom ali državi nastala kakšna škoda, saj so prosto dostopne samo tiste informacije, za katere se ugotovi, da gre za informacijo javnega značaja in da ni podana nobena od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Razlog, da organ informacij ne želi razkriti, ker bi ga lahko spravile v zadrego, ga osramotile, mu škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njegovega delovanja, ni relevanten razlog za zavrnitev dostopa po informacij v postopku po ZDIJZ. V končni fazi imajo organi malo razlogov za nerazkritje svojega dela, če v resnici delajo v interesu javnosti in za njeno dobro, kot bi morali.
Pooblaščenec je o pritožbi prosilca v zvezi z dostopom do spisa št. P-AP14-888/2007-6-A že odločal. V odločbi št. 090-48/2012/4 z dne 26. 3. 2012, s katero je odločbo organa št. DP-A01332/2011-9, z dne 9. 2. 2012 razveljavil in vrnil zadevo organu v ponovno odločanje, je Pooblaščenec organu podal jasna navodila, kako odpraviti ugotovljene bistvene kršitve postopka. Organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe tem navodilom ni sledil.
V izpodbijani odločbi je organ svojo odločitev glede zavrnitve dostopa do celotnega spisa št. P-AP14-888/2007-6-A ponovno pavšalno oprl na izjemo notranjega delovanja, s čimer ni sledil napotkom Pooblaščenca iz odločbe št. 090-48/2012/4 z dne 26. 3. 2012, v kateri je Pooblaščenec jasno navedel, da se mora organ opredeliti do vsakega posameznega dokumenta v spisu in da mora za vsak dokument ugotavljati, ali je podana izjema notranjega delovanja in v katerem delu ter pretečo škodo konkretno (in ne zgolj abstraktno) obrazložiti. Organ ni vsebinsko presojal posameznih dokumentov, prav tako škode ni konkretno obrazložil, navedel je le, da gre za dokumente, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi oz. v zvezi z zastopanjem Republike Slovenije oz. njenih organov (v konkretnem primeru Upravne enote Litija) pred sodišči oz. v zvezi z njim in tvorijo interni spis organa, da bi razkrivanje vsebine pravobranilskih spisov nasprotnim strankam države pomenilo negativni in škodljivi vpliv na delo organa, zlasti uspešnost uveljavljanja zahtevkov, s katerimi organ oz. tožeča stranka kot zakoniti zastopnik države v prvi vrsti ščiti javni interes, torej interes vseh državljanov in prebivalcev Republike Slovenije. Organ v izpodbijani odločbi prav tako ni presojal možnosti delnega dostopa v skladu s 7. členu ZDIJZ. Ker organ ni presojal vsakega dokumenta, do katerega je zavrnil dostop, posebej, je nepopolno ugotovil dejansko stanje, obrazložitev odločbe je tako nepopolna, odločbe pa se ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Ker je Pooblaščenec z odločbo št. 090-48/2012/4 z dne 26. 3. 2012 organu enkrat že naložil odpravo procesnih nepravilnosti, organ pa napotkom Pooblaščenca ni sledil, je, v skladu s prvim in četrtim odstavkom 251. člena ZUP, Pooblaščenec izpodbijano odločbo organa št. DP-A01332/2011-15, z dne 25. 4. 2012 delno odpravil in o zadevi odločil sam.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo notranjega delovanja organa, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali spis št. P-AP14-888/2007-6-A kot celota ali posamezni dokumenti iz spisa, predstavljajo izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako je Pooblaščenec po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP in v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP), izvedel preizkus, ali dokument vsebuje še katero izjemo, določeno v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec pojasnjuje, da lahko organ upoštevaje izjemo notranjega delovanja prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, Pooblaščenec pojasnjuje, da so s to izjemo varovani dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej gre za podatke za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. V to skupino izjem zato sodijo različna notranja splošna navodila za izvajanje preiskav, policijska navodila za identifikacijo prestopnikov, pa tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. V zvezi s tem Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti, ki niso namenjeni notranji komunikaciji v organu oz. iz njih ne izhaja notranja politika organa, ne morejo biti predmet te izjeme (recimo dokumenti, ki so namenjeni strankam postopka oz. so nastali kot posledica uradnih dejanj uradnih oseb v postopkih, ki so usmerjeni k zavezancem). Z vpogledom v dokumente spisa št. P-AP14-888/2007-6-A je Pooblaščenec ugotovil, da se v njem ne nahajajo dokumenti, ki bi nastali v zvezi z notranjim delovanjem organa. Gre namreč za listine, ki so bile predložene v okviru zastopanja Upravne enote Litija (v nadaljevanju UE Litija) v zvezi z ugotovitvijo (ne)skladnosti Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (v nadaljevanju Akt) v UE Litija, št. 102-3/2003 z dne 1. 12. 2003 z Zakonom o javnih uslužbencih, v kolektivnem delovnem sporu, ki se je vodil pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani in Višjim delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Po pregledu zahtevanih dokumentov Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da gre z vidika pravil o poslovanju z dokumentarnim gradivom v večini za t.i. vhodne dokumente, tj. dokumente, ki jih je organ prejel od zunanjih subjektov (sodišča, predlagatelja, MJU), kot so poziv sodišča nasprotnemu udeležencu, naj odgovori na predlog; vabilo sodišča na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo; zapisnik o poravnalnem in prvem naroku za glavno obravnavo; sodba sodišča; predlog za obnovo postopka; sklep sodišča, itd. Takšna narava dokumentov poleg same vsebine zelo očitno nakazuje na dejstvo, da ne gre za dokumente, povezane z notranjim delovanjem organa. Prav tako je vsebina vseh teh dokumentov vezana izključno na kolektivni delovni spor ugotovitve (ne)skladnosti Akta v UE Litija z zakonom in nikjer ni zaslediti informacij, ki bi razkrivale notranjo komunikacijo v organu oz. notranjo politiko organa. Iz predmetnega spisa tako sicer izhaja tudi korespondenca med Upravno enoto Litija in organom, ne gre pa za dokumente, ki bi izkazovali način dela oz. strategijo pravobranilskega dela, niti spis ne vsebuje smernic oz. zaupnih usmeritvenih navodil organu, podanih s strani zastopanega (UE Litija), kako naj postopa v konkretnem primeru in zakaj. Pooblaščenec tako zaključuje, da prvi pogoj za obstoj izjeme iz 11. točke prvega dostavka 6. člena ZDIJZ ni izpolnjen in da ne gre za dokumente, ki so nastali v zvezi z notranjim delovanjem.
Glede drugega pogoja za obstoj predmetne izjeme Pooblaščenec ugotavlja, da tudi ta v konkretnem primeru ni izpolnjen. Škoda, ki jo navaja organ (da bi razkritje pomenilo negativni in škodljivi vpliv na delo organa, zlasti uspešnost uveljavljanja zahtevkov, s katerimi organ oz. tožeča stranka kot zakoniti zastopnik države v prvi vrsti ščiti javni interes, torej interes vseh državljanov in prebivalcev Republike Slovenije), namreč ne prestane škodnega testa iz predmetne izjeme. Organ namreč ni konkretno pojasnil, kako bi razkritje posameznega dokumenta iz konkretne zadeve lahko vplivalo na njegovo delo (na splošno oz. v konkretnih zadevah) v prihodnje. Izrazito restriktivno razlago predmetne izjeme je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je v sodbi št. I U 1176/2010-12 z dne 30.11.2011 zapisalo, da je dokazno breme glede razlogov za nastanek motenj v delovanju organa na strani organa in da je dokazni standard »bi razkritje povzročilo motnje« dokazni standard »onkraj dvoma«. Po oceni Pooblaščenca z razkritjem dokumentov iz spisa št. P-AP14-888/2007-6-A, organu ne more nastati nobena škoda več. Konkreten postopek kolektivnega delovnega spora je pravnomočno končan, zato je spis zaključen, razkritje dokumentov iz tega, konkretnega spisa, pa ne more vplivati na uspešnost uveljavljanja zahtevkov v drugih zadevah, v katerih organ zastopa Republiko Slovenijo.
Ker je Pooblaščenec v skladu s prvim in četrtim odstavkom 251. člena ZUP izpodbijano odločbo organa delno odpravil in o zadevi odločil sam, se bo v nadaljevanju opredelil do vsakega dokumenta posebej in presojal, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja.
Dokument št. P-AP14-888/07-1 s prilogami
Pooblaščenec je vpogledal v predmetni dokument in ugotovil, da gre za predlog za ugotovitev neskladnosti Akta na UE Litija, št. 102-3/2003 z dne 1. 12. 2003 z zakonom in za njegovo razveljavitev. Predmetni dokument se nanaša na domnevne nepravilnosti Akta na UE Litija ter posledično nepravilnosti pri premeščanju zaposlenih. Pooblaščenec je ugotovil, da glede dokumenta št. P-AP14-888/07-1 ni podana izjema notranjega delovanja, saj organ ni izkazal konkretne škode, ki bi nastala v primeru razkritja tega dokumenta. Predmetni kolektivni delovni spor je namreč, glede na časovno oddaljenost, že zaključen. Škoda konkretnemu delovnemu sporu tako ne more več nastati, organ pa druge konkretne škode v delovanju organa (npr. možnost uničenja konkretnih dokazov, nevarnost vplivanja na priče, možnost vpliva na kolektivni delovni spor, ki še teče in vsa dejstva še niso popolnoma ugotovljena,…) ni niti zatrjeval niti izkazal. Iz dokumenta obenem ne izhaja način notranjega razmišljanja organa oz. oblikovanje notranje politike organa, prav tako iz njega ne izhajajo metode dela organa na področju zastopanja stranke. Organu tudi ni uspelo izkazati, kako bi razkritje dokumenta št. P-AP14-888/07-1 lahko imelo vpliv na delo organa v prihodnje. Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da ni podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Zgoraj navedeni razlogi za neobstoj izjeme notranjega delovanja organa veljajo tudi za vse v nadaljevanju navedene dokumente in jih Pooblaščenec v izogib ponavljanju ne bo navajal pri posameznem, v nadaljevanju navedenem, dokumentu.
Pooblaščenec je presojal obstoj drugih izjem in ugotovil, da se v dokumentih pojavljajo osebni podatki. Organ se je v izpodbijani odločbi pavšalno skliceval na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenta vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti, ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1-UPB1 in
ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1-UPB1, ki ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor skladno z 22. točko 6. člena ZVOP-1-UPB1 sodi tudi organ v konkretnem primeru), in določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo (med obdelavo spada tudi sporočanje javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. V dokumentu št. P-AP14-888/07-1 se pojavljajo naslednji osebni podatki:
- ime in priimek ter naslov predlagatelja. Osebno ime in naslov stranke v postopku so v skladu z ZVOP-1-UPB1 varovani osebni podatki, organ nima zakonske podlage za njihovo obdelavo, zato jih mora, upoštevaje 7. člen ZDIJZ, ki določa načelo delnega dostopa, na tem in na vseh ostalih dokumentih, kjer se pojavljajo ti osebni podatki predlagatelja, prekriti. Gre namreč za podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
- ime in priimek ter naslov odvetnika, ki ne veljajo za varovane osebne podatke. Ti podatki so namreč že javno dostopni na svetovnem spletu (http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov), v obravnavani zadevi pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Dodati je treba tudi, da odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. člena Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/1993 s spremembami in dopolnitvami; ZOdv) zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, zato njihovega imena in priimka pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek.
- ime in priimek načelnika UE. V zvezi s tem Pooblaščenec ugotavlja, da pri teh podatkih ne gre za varovane osebne podatke. Dopustnost obdelave osebnih podatkov javnih uslužbencev v konkretnem primeru (in njihovo posredovanje javnosti) je namreč določena v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katerim se dostop do zahtevane informacije, ne glede na morebitne izjeme, dovoli, če gre za podatke v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.
- ime in priimek priče, katere zaslišanje je predlagal predlagatelj. Pooblaščenec ugotavlja, da gre sicer za javno uslužbenko, vendar v tej vlogi ne nastopa kot javna uslužbenka, temveč zgolj kot priča, zato torej ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja in jih je organ dolžan, upoštevaje 7. člen ZDIJZ, v dokumentu prekriti kot izhaja iz izreka te odločbe. Gre namreč za podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Priloge dokumenta št. P-AP14-888/07-1 so naslednje:
- dokument št. P-AP14-888/07-1/1 z vročilnico, ki predstavlja Sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. 10051-510/2007/4 z dne 25. 7. 2007 in se nanaša na pritožbo javnega uslužbenca v zvezi z nepravilnostmi pri sprejemanju Akta v UE Litija. Navedeni dokument nikakor ne predstavlja izjeme notranjega delovanja organa, saj niti ne zadeva organa, hkrati pa obravnava tematiko ureditve notranje organizacije in sistemizacije v UE, ki je v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Pooblaščenec ugotavlja, da četudi bi izjema notranjega delovanja dejansko bila podana, bi bilo dostop do zahtevanega dokumenta treba dovoliti, ker gre za ugotovitve v zvezi z Aktom v povezavi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da gre pri vročilnici za dokument, ki izkazuje, da je bil posamezni dokument vročen naslovniku, glede katerega je očitno, da izjema notranjega delovanja ni podana. Tudi ob najširši možni razlagi namreč ni mogoče zavzeti stališča, da so vročilnice dokumenti, ki so nastali v zvezi z notranjim delovanjem organa in razkritje katerih bi povzročilo motnje pri njegovem delovanju. Po pregledu same vsebine dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da vsebuje osebne podatke (ime in priimek) članov senata Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS. Glede dopustnosti obdelave osebnih podatkov oseb, zaposlenih v javnem sektorju, javnih uslužbencev, Pooblaščenec pojasnjuje, da imajo javni uslužbenci bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007-uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU) v 1. členu določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Podatki o imenih in priimkih javnih uslužbencev tako niso varovani osebni podatki, zato je objava ime in priimka članov senata Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS v tem primeru dopustna. Dokument vsebuje tudi ime, priimek, naslov in rojstni datum osebe, na katero se sklep nanaša. Ta oseba je sicer tudi javni uslužbenec, vendar v vlogi, v okviru katerega postopka se ta dokument nahaja kot priloga, ne nastopa kot javni uslužbenec, temveč zgolj kot predlagatelj delovnega spora, zato ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja in jih je organ dolžan, upoštevaje 7. člen ZDIJZ, v dokumentu prekriti kot izhaja iz izreka te odločbe. Gre namreč za podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz istega razloga mora organ prikriti na vročilnici naslovnika.
- dokument št. P-AP14-888/07-1/2, ki predstavlja Sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. 10051-510/2007/2 z dne 13. 6. 2007 v zvezi s predlogom javnega uslužbenca za razveljavitev Akta v UE Litija in ugotovitev kršitev pravic iz delovnega razmerja. Po pregledu vsebine dokumenta Pooblaščenec ugotavlja, da navedeni dokument ne predstavlja izjeme notranjega delovanja organa iz enakih razlogov, kot so opredeljeni v prejšnji alineji. Dokument pa vsebuje osebne podatke, in sicer ime in priimek članov senata Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS ter ime in priimek odvetnika. Kot že omenjeno, imena in priimki javnih uslužbencev niso varovani osebni podatki in je njihovo posredovanje javnosti dopustno na podlagi 1. točke tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako med varovane osebne podatke ne sodijo osebna imena odvetnikov, ki so navedeni v zahtevanem dokumentu. Ti podatki so namreč že javno dostopni na svetovnem spletu (http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov), v obravnavani zadevi pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Vsekakor pa so ime, priimek, rojstni datum in naslov osebe, na katero se sklep nanaša, varovani osebni podatki. Ta oseba je sicer tudi javni uslužbenec, vendar v vlogi, v okviru katerega postopka se ta dokument nahaja kot priloga, ne nastopa kot javni uslužbenec, temveč zgolj kot predlagatelj delovnega spora, zato ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja in jih je organ dolžan, upoštevaje 7. člen ZDIJZ, v dokumentu prekriti kot izhaja iz izreka te odločbe. Gre namreč za podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
- dokument št. P-AP14-888/07-1/3, predstavlja pritožbo javnega uslužbenca zoper kršitve pravic iz delovnega razmerja in predlog za razveljavitev Akta na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja. Pooblaščenec ugotavlja, da navedeni dokument ne predstavlja izjeme notranjega delovanja organa, ker se niti ne nanaša na organ in torej ne razkriva načina notranjega razmišljanja organa oz. oblikovanja notranje politike organa. Dokument pa vsebuje ime in priimek ter naslov pritožnika ter ime in priimek odvetnika. Kot že omenjeno imena in priimki odvetnikov niso varovani osebni podatki in je njihovo posredovanje javnosti dopustno. Medtem ko ime, priimek in naslov pritožnika niso osebni podatki, katerih obdelava je v predmetnem postopku dopustna. Pooblaščenec ugotavlja, da je pritožnik sicer javni uslužbenec in hkrati predlagatelj delovnega spora. Ker se predmetni dokument nahaja v spisu, ki je nastal v okviru kolektivnega delovnega spora, kot priloga in dokaz, pritožnik ne nastopa kot javni uslužbenec, temveč zgolj kot predlagatelj delovnega spora, zato ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja in jih je organ dolžan, upoštevaje 7. člen ZDIJZ, v dokumentu prekriti kot izhaja iz izreka te odločbe. Gre namreč za podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
- dokument št. P-AP14-888/07-1/4; gre za pooblastilo UE Litija št. 111-22/77, z dne 20. 6. 1999, s katerim se javnega uslužbenca pooblašča za vodenje upravnega postopka do izdaje odločbe na določenih področjih. Navedeno pooblastilo se nanaša na javnega uslužbenca in je v zvezi z njegovim delovnim razmerjem, zato četudi bi organ izkazal izjemo notranjega delovanja organa, bi navedeni dokument na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljal prosto dostopno informacijo. Navedeno pomeni, da izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni izkazana. Dokument vsebuje ime in priimek načelnika UE in za te osebne podatke velja, da so v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije in torej ne predstavljajo varovanega osebnega podatka. Vsekakor pa so varovani osebni podatki ime, priimek in rojstni datum osebe, na katero se pooblastilo nanaša. Ta oseba je sicer tudi javni uslužbenec, vendar v vlogi, v okviru katerega postopka se ta dokument nahaja kot priloga, ne nastopa kot javni uslužbenec, temveč zgolj kot predlagatelj delovnega spora, zato ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja in jih je organ dolžan, upoštevaje 7. člen ZDIJZ, v dokumentu prekriti kot izhaja iz izreka te odločbe. Gre namreč za podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
- dokument št. P-AP14-888/07-1/5; gre za pooblastilo UE Litija št. 111-22/77, z dne 24. 5. 2004, s katerim se javnega uslužbenca pooblašča za vodenje zahtevnih upravnih postopkov in izdajanje odločb. Navedeni dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz enakih razlogov kot so opredeljeni v prejšnji alineji. Vsebuje pa enake osebne podatke načelnika UE in osebe, na katero se pooblastilo nanaša, kot v dokumentu iz prejšnje alineje, zato glej obrazložitev k prejšnji alineji.
- dokument št. P-AP14-888/07-1/6, gre za sklep UE Litija, št. 111-22/77-04, z dne 28. 4. 2004, s katerim se javnega uslužbenca razporedi na drugo delovno mesto. Pooblaščenec ugotavlja, da navedeni dokument ne predstavlja izjeme notranjega delovanja organa, ker se niti ne nanaša na organ in torej ne razkriva načina notranjega razmišljanja organa oz. oblikovanja notranje politike organa. Dokument vsebuje enake osebne podatke načelnika UE in osebe, na katero se sklep nanaša, kot v prejšnjih dveh dokumentih, zato glej obrazložitev k prejšnji alineji.
- Mnenje Sindikata državnih in družbenih organom UE Litija, št. 741-1/98 z dne 4. 12. 2003; Pooblaščenec ugotavlja, da navedeni dokument predstavlja obveznost po 26. členu ZJU, ko mora predstojnik pred sprejetjem splošnega akta, ki vpliva na pravice oziroma obveznosti javnih uslužbencev, omogočiti reprezentativnemu sindikatu, ki deluje v organu, da poda mnenje. Navedeno pomeni, da celoten dokument predstavlja informacijo javnega značaja in ni podana nobena od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, saj je ime in priimek predsednika sindikata, ki je naveden na zahtevanem dokumentu, objavljen tudi na spletni strani AJPES-a. V skladu z ugotovljenim mora organ prosilcu v celoti omogočiti seznanitev z mnenjem Sindikata državnih in družbenih organom UE Litija, št. 741-1/98 z dne 4. 12. 2003, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
- Organigram UE Litija - Pooblaščenec ugotavlja, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, zato jo je organ dolžan prosilcu posredovati v celoti;
- Sistemizacija delovnih mest za predlog SIS6223-03-0001 sistemizacija 103-3/03 – Pooblaščenec ugotavlja, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, zato jo je organ dolžan prosilcu posredovati v celoti;
- dokument št. P-AP14-888/07-1/7 – Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Upravni enoti Litija št. 102-3/2003, z dne 1. 9. 2003; navedeni dokument ne predstavlja nobene od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in je v celoti javen. V skladu z ugotovljenim mora organ prosilcu v celoti omogočiti seznanitev z dokumentom št. P-AP14-888/07-1/7, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
- dokument št. P-AP14-888/07-1/8 – Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Upravni enoti Litija št. 102-3/2003, z dne 1. 12. 2003; navedeni dokument ne predstavlja nobene od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in je v celoti javen. V skladu z ugotovljenim mora organ prosilcu v celoti omogočiti seznanitev z dokumentom št. P-AP14-888/07-1/8, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Dokument št. P-AP14-888/07-2
Gre za poziv Delovnega in socialnega sodišča nasprotnemu udeležencu naj odgovori na predlog. Upoštevaje dejstvo, da je konkreten kolektivni delovni spor že pravnomočno zaključen, Pooblaščenec ocenjuje, da ne gre za izjemo notranjega delovanja, saj škoda, ki bi nastala z razkritjem teh dokumentov, ni niti verjetna, niti izkazana. Dokument pa vsebuje osebne podatke predlagatelja (ime in priimek ter naslov) in sodnice (ime in priimek). Kot že omenjeno v obrazložitvi pri dokumentu št. P-AP14-888/07-1, so osebno ime in naslov stranke v postopku v skladu z ZVOP-1-UPB1 varovani osebni podatki in organ nima zakonske podlage za njihovo obdelavo, zato jih mora, upoštevaje 7. člen ZDIJZ, ki določa načelo delnega dostopa, prekriti. Glede osebnih podatkov predsednikov senata sodišča Pooblaščenec pojasnjuje, da Ustava RS v prvem odstavku 129. člena določa, da je funkcija sodnika trajna ter da sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta (130. člen Ustave RS). Da sodniki opravljajo javno funkcijo, je razvidno tudi iz 1. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/1994 s spremembami in dopolnitvami), ki določa, da sodnik, izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč in ta zakon. Najpreciznejšo definicijo funkcionarjev pa vsebuje Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/2007 s spremembami in dopolnitvami; ZSPJS), ki v 3. točki 2. člena določa, da so funkcionarji osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. Iz navedenih določb izhaja, da so sodniki javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo. S sprejetjem določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oz. javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1410/2010-13, z dne 25. 5. 2011. Navedena določba ZDIJZ v smislu 9. člena predstavlja pravno podlago za razkritje osebnega imena (imena in priimka) in podpisa predsednikov senata sodišča v obravnavanem primeru, saj v primeru, ko gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, ne gre za izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Dokument št. P-AP14-888/07-3
Navedeni dokument predstavlja poziv organa UE Litija, da poda odgovor na predlog predlagatelja. Pooblaščenec ugotavlja, da navedeni dokument predstavlja in izkazuje delo organa in potek dela organa, vendar ne predstavlja izjeme notranjega delovanja organa, saj ne razkriva notranje politike organa. Gre namreč za obvezno dejanje organa, da omogoči stranki seznanitev s predlogom in da lahko poda svoj odgovor. Po oceni Pooblaščenca izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, mora pa organ prekriti ime, priimek in naslov predlagatelja, ki predstavlja varovan osebni podatek (glej obrazložitev k dokumentu št. P-AP14-888/07-1). V dokumentu je tudi podatek o osebnem imenu pomočnice državnega pravobranilca, za katero v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne velja izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede osebnega imena (imena in priimka) in podpisa. V tem delu torej ne gre za varovane osebne podatke.
Dokument predlagatelja z dne 9. 1. 2008 z zadevo »Predlog z opravilno št. XPd 820/2007«
Pooblaščenec ugotavlja, da gre za dokument predlagatelja, naslovljen na sodišče in predstavlja dopolnitev dokumenta št. P-AP14-888/07-1 oz. navajanje novih dejstev in dokazov. Navedeni dokument iz enakih razlogov, kot že opisano pod dokument št. P-AP14-888/07-1, ne predstavlja izjeme notranjega delovanja organa, vsebuje pa izjemo varstva osebnih podatkov. V dokumentu se namreč pojavljajo osebni podatki predlagatelja, ki so varovani osebni podatki, ter navedbe o zdravstvenih težavah, ki predstavljajo celo občutljiv osebni podatek. Te podatke je organ dolžan na dokumentu prekriti, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Dokument št. P-AP14-888/07-4 s prilogami
Gre za odgovor UE Litija na predlog in je vsebinsko vezan samo na obrazložitev sprejemanja novega Akta ter postopkov prerazporeditve javnih uslužbencev. Dokument je glede na vsebino dopustno posredovati javnosti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek predlagatelja. Dokumentu so priložene priloge, in sicer:
- dopis Ministrstva za javno upravo, Direktorata za organizacijo in kadre št. 0611-98/2006/8 z dne 23. 2. 2007, s katerim posredujejo Zapisnik o opravljenem pregledu listinskih dokazil o odpravljenih nepravilnostih v UE Litija in ne gre za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Prav tako Pooblaščenec ugotavlja, da dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov. V skladu z ugotovljenim mora organ prosilcu v celoti omogočiti seznanitev z dokumentom, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
- Zapisnik Ministrstva za javno upravo, Direktorata za organizacijo in kadre o opravljenem pregledu listinskih dokazil o odpravljenih nepravilnostih, št. 0611-98/2006/8 z dne 23. 2. 2007 – po pregledu dokumenta Pooblaščenec ugotavlja, da gre za zapisnik inšpektorice za sistem javnih uslužbencev, ki je nastal v okviru postopka inšpekcijskega nadzora v UE Litija in se v celoti nanaša na (ne)pravilnosti načelnika UE Litija glede notranje organizacije in sistemizacije. Po oceni Pooblaščenca ne gre za dokument, ki bi predstavljal izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ni jasno, kakšna škoda bi lahko nastala organu pri njegovem delovanju v primeru, da bi bil navedeni dokument razkrit, ker se dokument niti ne nanaša na organ, temveč le na UE Litija. Prav tako Pooblaščenec ugotavlja, da dokument ne vsebuje varovanih osebnih podatkov. V skladu z ugotovljenim mora organ prosilcu v celoti omogočiti seznanitev z dokumentom, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
- dopis Komisije za kadrovske in administrativne zadeve, Podkomisije za štipendiranje pri Vladi RS, št. 916/03 z dne 1. 7. 2003, ki se nanaša na zaposlitev štipendistke Vlade RS pri UE Litija. Pooblaščenec ugotavlja, da razkritje konkretnega dokumenta prav tako v ničemer ne bi moglo vplivati na nadaljnje delo organa, namreč dokument se niti ne nanaša na organ, zato v skladu z ugotovljenim izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. Vsebuje pa dokument osebne podatke štipendistke, ki veljajo za varovane osebne podatke, saj štipendistka ni (še ni) javna uslužbenka. Tako je organ dolžan prekriti osebne podatke štipendistke Vlade RS, in sicer ime in priimek, rojstni datum, prebivališče, datum diplomiranja, smer študija, povprečno oceno študija, telefonsko številko in znanja tujih jezikov, kot to izhaja iz izreka te odločbe.
Glede vseh dokumentov v tej točki Pooblaščenec ugotavlja, da vsebujejo tudi ostale osebne podatke, ki pa ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov in je njihovo posredovanje javnosti dopustno na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za imena, priimke, podpise ter nazive javnih uslužbencev in funkcionarjev na UE Litija, Direktoratu za organizacijo in kadre pri Vladi RS, Direktoratu za organizacijo in kadre na Ministrstvu za javno upravo ter Komisiji za kadrovske in administrativne zadeve pri Vladi RS. Omenjeni osebni podatki se v dokumentih nahajajo v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev ali v zvezi z opravljanjem javne funkcije.
Dokument št. P-AP14-888/07-5
Pooblaščenec ugotavlja, da gre za dopis organa št. P-AP14-888/2007-5-M z dne 23. 10. 2007, s katerim ta pošilja predlog za ugotovitev neskladnosti Akta v UE Litija v vednost Ministrstvu za javno upravo, da poda morebitno stališče. Po oceni Pooblaščenca navedeni dokument predstavlja in izkazuje delo organa in potek dela organa, vendar ne predstavlja izjeme notranjega delovanja organa, saj ne razkriva notranje politike organa. Gre namreč za obvezno dejanje organa, da omogoči seznanitev Direktorata za investicije, nepremičnine in skupne službe v državni upravi pri Ministrstvu za javno upravo s predlogom in da lahko le-ta poda svoj odgovor. Izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ tako ni podana, mora pa organ, upoštevaje 7. člen ZDIJZ, prekriti osebne podatke predlagatelja, ki predstavljajo varovane osebne podatke. V dokumentu je tudi podatek o osebnem imenu pomočnice državnega pravobranilca, za katerega je Pooblaščenec že ugotovil, da ni varovani osebni podatek.
Dokument št. P-AP14-888/07-6
Gre za odgovor organa na predlog, ki po oceni Pooblaščenca predstavlja in izkazuje delo organa in potek dela organa, vendar ne predstavlja izjeme notranjega delovanja organa, saj ne razkriva notranje politike organa. Gre namreč za obvezno dejanje organa v postopku zastopanja stranke pred sodiščem. Postopke je že zaključen in razkritje dokumenta torej ne more (več) vplivati na delovanje organa v okviru zadevnega delovnega spora, prav tako pa nikakor ne bi ogrozilo delovanja organa v bodoče. Navedeno pomeni, da izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. Hkrati pa Pooblaščenec ugotavlja, da dokument vsebuje osebne podatke predlagatelja, ki predstavljajo varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan, upoštevaje 7. člen ZDIJZ, ki določa načelo delnega dostopa, prekriti. Ostali osebni podatki, kot so ime in priimek odvetnika in javnega uslužbenca pa kot je že ugotovljeno ne predstavljajo varovanega osebnega podatka in je njihovo razkritje javnosti dopustno.
Dokument št. P-AP14-888/07-7
Gre za vabilo udeležencem na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Pooblaščenec ocenjuje, da ne gre za izjemo notranjega delovanja, saj sploh ne gre za dokument, ki je namenjen notranji komunikaciji v organu. V skladu z že ugotovljenim pri imenu in priimku odvetnika in predsednice senata sodišča ne gre za varovane podatke in ti podatki tako ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Mora pa organ prekriti ime, priimek in naslov predlagatelja, ki predstavljajo varovane osebne podatke in torej izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Dokument št. P-AP14-888/07-8
Navedeni dokument predstavlja stroškovnik organa v zvezi z zastopanje UE Litija v postopku pred sodiščem. Organ na podlagi prvega odstavka 16. člena ZDPra obračunava stroške zastopanja v postopkih pred sodišči in upravnimi organi po tarifi o odvetniških storitvah. Dokument vsebuje podatke, ki so predpisani in torej razkritje tega dokumenta ne predstavlja izjeme notranjega delovanja organa, zato je organ dolžan dokument posredovati prosilcu v celoti, kot to izhaja iz izreka te odločbe.
Dokument št. P-AP14-888/07-9
Gre za zapisnik o poravnalnem in prvem naroku za glavno obravnavo. Pooblaščenec ugotavlja, da že sama narava dokumenta, da gre za vhodni dokument, poleg same vsebine zelo očitno nakazuje na dejstvo, da ne gre za dokument, povezan z notranjim delovanjem organa. Prav tako je sama vsebina vseh teh dokumentov vezana izključno na delovni spor ugotovitve (ne)skladnosti Akta v UE Litija z zakonom in nikjer ni zaslediti informacij, ki bi razkrivale notranjo komunikacijo v organu oz. notranjo politiko organa, zato izjema notranjega delovanja organa ni podana. Vsebuje pa dokument osebne podatke, torej ime in priimek sodnika, pomočnika državnega pravobranilca, odvetnika in predsednice sindikata, za katere je Pooblaščenec že ugotovil, da ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Prav tako ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov ime in priimek zapisnikarja ter imena in priimki sodnikov porotnikov. Zanje določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja pravno podlago za razkritje osebnih imen (imen in priimkov). Sodniki porotniki kot državljani sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti. 187. člen Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95 s spremembami in dopolnitvami) določa, da so sodniki porotniki, ki so udeleženi pri izvajanju sodne oblasti na okrožnih sodiščih, v okvirih, ki jih določa zakon, v svojih pravicah in dolžnostih izenačeni s sodniki. V skladu z drugim odstavkom 15. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004, z vsemi spremembami in dopolnitvami) voli sodnike porotnike Državni zbor Republike Slovenije iz vrst delavcev oziroma zavarovancev in delodajalcev oziroma zavodov. Sodnikom porotnikom pripada za sodelovanje pri sojenju nagrada in povračilo stroškov po predpisih, ki jih sprejme minister, pristojen za pravosodje (50. člen Zakona o sodiščih). Iz navedenega izhaja, da osebna imena sodnikov porotnikov ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj pri sojenju opravljajo javno funkcijo, za katero prejemajo nagrado in povračilo stroškov iz javnih sredstev. Med varovane osebne podatke ravno tako ne sodita ime in priimek zapisnikarice, ker je slednja v smislu 1. člena ZJU javna uslužbenka in se tudi za razkritje njenih osebnih podatkov uporablja določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ime in priimek zapisnikarice sta v obravnavani sodbi namreč navedena v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja, sklenjenega v javnem sektorju in zato nista varovana osebna podatka. Mora pa organ v zadevnem dokumentu prekriti ime, priimek in naslov predlagatelja, kot to izhaja iz izreka te odločbe, saj navedeni osebni podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Dokumenti št. P-AP14-888/07-10, P-AP14-888/07-12, P-AP14-888/07-19
Gre za dopise organa, s katerimi se posredujejo zapisnik o poravnalnem in prvem naroku za glavno obravnavo, sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. X Pd 820/2007 ter sodba Višjega delovnega in socialnega št. X PDp 581/2008 z dne 6. 1. 2009 UE Litija. Pooblaščenec ugotavlja, da navedeni dokumenti vsebujejo ime, priimek in naslov predlagatelja, ki predstavljajo edino izjemo po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je organ dolžan, upoštevaje 7. člen ZDIJZ, prekriti.
Dokument št. P-AP14-888/07-11
Navedeni dokument predstavlja sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. X Pd 820/2007. Pooblaščenec je z vpogledom v dokument ugotovil, da ta vsebuje imena in priimke odvetnika, sodnika in sodnikov porotnikov, za katere je zgoraj obrazloženo, zakaj niso varovani osebni podatki in posredovanje njihovega imena in priimka javnosti dopustno. Sodba vsebuje tudi ime, priimek in naslov predlagatelja, ki predstavljajo varovane osebne podatke in jih je organ dolžan, upoštevaje 7. člen ZDIJZ, prekriti. Prav tako po oceni Pooblaščenca ne gre za dokument, ki bi predstavljal izjemo notranjega delovanja, saj ni mogoče ugotoviti, da bi z razkritjem konkretnega dokumenta lahko nastala kakršnakoli škoda. V skladu z ugotovljenim izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, zato mora organ prosilcu omogočiti seznanitev z dokumentom, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.