Nina Oštrbenk, novinarka Žurnala24 - Stanovanjskih sklad RS
+ -Številka: 090-115/2012/9
Kategorije: Mediji, Notranje delovanje organa, Dokument v izdelavi
Številka: 090-115/2012/9
Datum: 16. 7. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 9. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 36/2008-ZPOmK-1, v nadaljevanju ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 246. člena in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 13. 4. 2012, Nine Oštrbenk, novinarke Žurnal24, Žurnal medija, d.o.o., Bravničarjeva ulica 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odgovor z dne 12. 4. 2012, Stanovanjskega sklada RS, Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednji
S K L EP
Pritožba prosilke se v delu, ki se nanaša na zahtevo »Koliko je projekt vreden?«, zavrže kot nedovoljena.
in
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se v delu, ki se nanaša na zahtevo »Koliko je organ do zdaj namenil za projekt Brdo?« in »Na koliko je bil projekt ocenjen na začetku?«, ugodi. Organ je dolžan prosilki v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe po pošti, na naslov prosilke, posredovati fotokopijo dokumentov, ki sta označena:
- Projekt Brdo (levo zgoraj), Nedokončan projekt! (desno zgoraj), datum tiskanja: 4.6.2012, in sicer zgolj znesek, ki je zaveden v zadnjem stolpcu »SKUPAJ«, v njegovi zadnji vrstici, v tabeli desno spodaj.
- Investicijski program za izgradnjo soseske BRDO VS 3/5, Ljubljana, oktober 2005, in sicer prvo stran brez številke z navedenimi podatki ter tabelo na strani 13, z naslovom Izračun vrednosti po stalnih cenah na dan 30.9.2005, in sicer zgolj znesek zapisan v 7.0 - predzadnji vrstici, pod oznako »Vrsta stroška« –»skupaj lastna cena v EUR«.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 27. 3. 2012 po elektronski pošti naslovila na organ vprašanja na podlagi 45. člena ZMed, in sicer:
- Ali projekt gradnje stanovanj na Brdu zdaj stoji? Če da, koliko časa? Če ne, kaj se trenutno izvaja in kdo to dela?
- Kdaj boste objavili javni razpis za izbor novega glavnega izvajalca? Zakaj ga še niste objavili? Če ga niste objavili zaradi navodil nadzornega sveta SSRS, mi lahko pošljete ta navodila nadzornega sveta?
- Koliko je SSRS do zdaj namenil za ta projekt? Koliko je projekt vreden oziroma na koliko je bil ocenjen na začetku?
- Kdo bo odgovarjal za finančno škodo, ki bo nastala zaradi teh zamud?
- Koliko stanovanj bo zgrajenih na Brdu? Če jih boste gradili po fazah, koliko je teh faz? Koliko stanovanj boste zgradili v posamezni fazi?
- Koliko bo po vaših predvidevanjih stal kvadratni meter stanovanja na Brdu?
Na zahtevo prosilke je organ odgovoril dne 12. 4. 2012, v katerem je odgovarjal na zastavljena vprašanja prosilke. Na vprašanje: »Koliko je organ do zdaj namenil za ta projekt? Koliko je projekt vreden oziroma na koliko je bil ocenjen na začetku?«, je organ odgovoril, da podatek o vloženih sredstvih in trenutni vrednosti projekta ni javen, seveda pa bo končna vrednost celotnega projekta odvisna predvsem od pridobljenih novih ponudb za dokončanje gradnje in nastanku morebitnih drugih ovir (npr. uveljavljanje pravnih sredstev v postopkih javnega naročanja, stanja v gradbeništvu, itd).
Zoper zgoraj navedeni odgovor organa je prosilka dne 13. 4. 2012 pri Pooblaščencu po elektronski pošti vložila pritožbo po ZMed, ker je organ zavrnil odgovor, da » podatek o vloženih sredstvih in trenutni vrednosti projekta ni javen«. Meni, da bi ta dva podatka morala biti javna, saj je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja.
Pritožbo prosilke je Pooblaščenec z dopisom z dne 17. 4. 2012, št. 092-88/2012/2, na podlagi 2. odst. 239. čl. ZUP odstopil organu in ga pozval, da kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245.čl. ZUP.
Organ je z dopisom z dne 3. 5. 2012 odstopil pritožbo v reševanje Pooblaščencu. Ob tem je navedel, da ugotavlja, da pritožba v danem primeru ni dovoljena. To utemeljuje s tem, da je po določbah 9. odstavka 45. člena ZMed pritožba dovoljena le, kadar gre za zavrnilno odločbo (v predmetnem primeru naj bi to bil zavrnilni odgovor organa na 3. vprašanje), pri čemer ZMed izrecno določa, da je zoper zavrnilno odločbo iz 8. odstavka 45. člena ZMed pritožba dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Odgovor organa, podan dne 12.4.2012, z vsebino: »Podatek o vloženih sredstvih in trenutni vrednosti projekta ni javen, seveda pa bo končna vrednost celotnega projekta odvisna predvsem od pridobljenih novih ponudb za dokončanje gradnje in nastanku morebitnih drugih ovir (npr. uveljavljanje pravnih sredstev v postopkih javnega naročanja, stanja v gradbeništvu, itd.).«, ne izhaja iz konkretnega dokumenta, dosjeja, registra ali evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Odgovor organa je bil zgolj splošne - pojasnjevalne narave in je nakazoval na nedokončanost in negotovost nadaljnjega izvajanja projekta Brdo, ki je že dlje časa v mirovanju ter nima podlage v konkretnem dokumentu. Organ je še dodal, da sicer podatke o svojem finančnem poslovanju redno in javno objavlja v Poslovnem registru RS (AJPES), kar dokazuje tudi že od konca februarja 2012 javno dostopno Poslovno - letno poročilo za leto 2011 s pojasnili, pri čemer letno poročilo še ni bilo sprejeto s strani nadzornega organa SSRS in s strani ustanovitelja. Organ je poudaril, da iz številnih javno objavljenih odločb Informacijskega pooblaščenca izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je posamezni novinar (ali celo medij) nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da informacijski pooblaščenec v pritožbenem postopku ne more odločati o (ne)pravilnosti posredovanih odgovorov ali o tem, kakšne odgovore bi organ moral posredovati, temveč lahko odloča le o dostopu do dokumentov oziroma informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po ZMed zato ne more voditi do pridobivanja odgovorov na vprašanja po 45. členu ZMed, temveč le do informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Organ je ugotovil, da je pritožba utemeljena in pravočasna, da pa je ni vložila upravičena oseba - predstavnik izdajatelja medija. Pritožbo je namreč vložila Nina Oštrbenk, podpisana kot novinarka, čeprav je izdajatelj medija pravna oseba, in sicer družba Žurnal media, d. o. o., Bravničarjeva ulica 13, 1000 Ljubljana (davčna številka: SI96092564, in matična številka: 1629026), ki jo zakonito zastopata Georg Doppelhofer, direktor in Uroš Cuder, prokurist in direktor prodaje. Prav tako omenjena novinarka nima po javno objavljenih podatkih drugih pooblastil (npr. za vlaganje pravnih sredstev po ZMed), pooblastila pa ni niti priložila pritožbi. Ob tem organ ugotavlja, da prosilka ni podala niti morebitnega pooblastila za zastopanje s strani pristojnih oseb, niti ni zatrjevala ali/oziroma izkazala, da gre za poseg v njene pravice ali pravne koristi, kot to zahteva 1. odstavek 229. člena ZUP. Glede na to, da pritožba ni dovoljena in je ni vložila upravičena oseba – predstavnik izdajatelja medija, organ ocenjuje, da so izpolnjeni pogoji za zavrženje po 2. odstavku 240. člena ZUP, zato predlaga, da Pooblaščenec pritožbo prosilke zavrže.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec v prostorih organa opravil ogled in camera dne 29. 5. 2012.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Obstoj procesnih predpostavk
Prosilka je zahtevala od organa odgovor na vprašanje kot medij, zato se je Pooblaščenec primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed.
Pravica medija
V 45. členu ZMed je določeno, da so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na delovno področje organa. ZMed torej opredeljuje pravico medija in ne pravico novinarja do prejema odgovorov na vprašanje, kar pomeni, da mora novinar v postopku po 45. členu ZMed pred organom izkazati, da nastopa v imenu in za račun medija. V obravnavanem primeru organ pri reševanju zahteve ni pozival prosilke, da se izkaže s pooblastilom medija v smislu nepopolne vloge, temveč je o zahtevi odločil. Pri odstopu pritožbe pa je organ predlagal Pooblaščencu, da pritožbo zavrže, ker prosilka ni predložila pooblastila za zastopanje s strani medija.
ZUP v 67. členu izrecno določa, da organ vloge ne more zavreči zaradi pomanjkljivosti ali ker ne obsega vsega, kar je potrebno, niti takrat, če je sploh ni mogoče obravnavati. Organ ima vselej dolžnost, da stori vse, da se vloga lahko obravnava. Ne more pa organ sam ugotavljati in predpostavljati smisla nejasnega zahtevka, niti ne sme voditi postopka in izdati odločbe na podlagi nejasne in nepopolne zahteve, kajti to predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, ki lahko vpliva na rešitev zadeve (sodba VS RS U 1665/93). Prva dolžnost organa je, da mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, torej, da se stranki objektivno da možnost odprave pomanjkljivosti vloge (ZUP s komentarjem, 2004). Organ tega ni storil. V skladu z 49. členom ZUP pa je navedeno kršitev odpravil Pooblaščenec v pritožbenem postopku. Dne 15. 5. 2012 je prosilko pozval, da v roku osmih dni posreduje pooblastilo za zastopanje družbe Žurnal media d.o.o. glede vložene zahteve in pritožbe. Pooblaščenec je dne 18. 5. 2012 prejel pooblastilo prosilki za zastopanje družbe Žurnal media d.o.o., da nastopa v imenu medija v zvezi z vloženo zahtevo in pritožbo z dne 13. 4. 2012 zoper zavrnilni odgovor organa. Pooblastilo je podpisano s strani direktorja uprave Žurnala media d.o.o., Georga Doppelhoferja, kot zakonitega zastopnika družbe. Glede na navedeno je zahtevo in pritožbo vložila upravičena oseba, zato iz tega razloga, niso podani pogoji za zavrženje pritožbe.
Odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta
Nadalje je Pooblaščenec preizkušal, ali je izpolnjen pogoj iz 9. odstavka 45. člena ZMed, ki določa, da je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
V obravnavanem primeru se za zavrnilno odločbo šteje odgovor organa z dne 13. 4. 2012, v katerem je le-ta prosilki med drugim sporočil, da »podatek o vloženih sredstvih in trenutni vrednosti projekta ni javen«. Pri odstopu pritožbe pa je organ navedel, da odgovor na zastavljeno vprašanje ne izhaja iz konkretnega dokumenta.
Glede na navedeno se je pri presoji pritožbe prosilke Pooblaščenec omejil:
1. na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje oziroma zahteva izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
2. na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, je Pooblaščenec dne 29. 5. 2012 opravil ogled v prostorih organa (ogled in camera) na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zadevi dostopa do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se ji pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
Na vprašanje s kakšnimi dokumenti, ki se nanašajo na omenjen projekt Brdo, s finančnega vidika, organ razpolaga, je organ pojasnil, da je podatek zabeležen v stroškovnih mestih projekt Brdo, ki se vodi v več stroškovnih mestih. Za organ je projekt Brdo sestavljen iz več funkcionalnih enot, v okviru katerih so večstanovanjski objekti v različnih fazah. Dokument, ki izkazuje odgovor na vprašanje »Koliko je organ do zdaj namenil za projekt Brdo?«, je računalniški izpisek iz knjigovodske evidence, ki predstavlja seštevek vseh stroškovnih mest v okviru projekta Brdo. Organ se je zavezal, da bo do 6.6. 2012 Pooblaščencu posredoval dokument, ki izkazuje odgovor na vprašanje prosilke. Glede vprašanja »Koliko je projekt vreden oziroma na koliko je bil ocenjen na začetku?« je organ pojasnil, da se je projekt začel v letih 2003, ko je bila kupljena zemlja. Dokument, iz katerega izhaja odgovor na vprašanje, bo organ poskušal pridobiti iz svojih arhivov, saj ocenjuje, da tak dokument obstaja. Organ je ob tem še dodal, da je Projekt Brdo z vidika poslovanja in izvajanja sklada še vedno nedokončan projekt, vsakršno razkrivanje finančnih podatkov pa bi povzročilo nastanek poslovne škode, ki bi se izkazala v več vidikih na samem projektu in poslovanju sklada, posledično pa bi jo čutili tudi poslovni partnerji in uporabniki storitev-potencialni kupci in najemniki stanovanj.
Organ je dne 6.6.2012 Pooblaščencu posredoval dokument, ki vsebuje seštevek vseh stroškovnih mest v okviru projekta Brdo, ki je sestavljen iz niza podprojektov ter kopijo Investicijskega programa za izgradnjo soseske Brdo VS 3/5 iz oktobra 2005, ki vsebuje tudi prikaz vrednosti investicije s predvideno finančno konstrukcijo. Ob tem je organ opozoril, da se je razumevanje dejstva, kaj predstavlja projekt Brdo, skozi čas spreminjalo, v dokumentu o stroških pa so zajeti vsi finančni podatki, s katerimi razpolagajo na lokaciji Brdo. Prav tako se je organ skliceval na dejstvo, da gre za nedokončan projekt in da bi razkritje podatkov novinarki in tako javnosti, povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, ki deluje v javnem interesu, znatno pa bi škodovalo izvedbi - dokončanju projekta Brdo. Glede na dosedanje izkušnje je organ prepričan, da bi razkritje podatkov iz dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine in tudi napačno medijsko prikazovanje, ki bi organu povzročilo znatne finančne posledice, kar je še posebej pomembno v tem času, saj je organ dne 30.5.2012 objavil dokončanje stanovanjske soseske Brdo v Ljubljani (funkcionalne enote F4,F5.1 in F5.2), kjer ocenjene vrednosti projekta ni objavil, iz podatkov v dokumentu o stroških pa bi se dalo razbrati h kakšni vrednosti ponudb v predmetnem javnem naročilu stremi organ. Opozorili so tudi na dejstvo, da prosilka ni zahtevala listin, temveč podatke in da se ne strinjajo s tem, da bi Pooblaščenec dostavljene listine ali podatke iz njih dostavil prosilki. ZDIJZ v 26. členu določa, da organ lahko zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument pomeni izjemo po 6. členu ZDIJZ. Menijo, da vsekakor gre za izjemo, in da je interes organa kot subjekta, ki deluje v javnem interesu, močnejši od interesa javnosti. Organ namreč igra na slovenskem trgu nepremičnin pomembno vlogo kot izvajalec nacionalne stanovanjske in zemljiške politike. Obstaja torej realna nevarnost, da bi razkritje posredovanih podatkov ogrozilo njegovo delovanje in izvajanje njegove stanovanjske in zemljiške politike na celotnem področju njegovega delovanja, saj je projekt Brdo ključni finančni projekt Stanovanjskega sklada RS za njegovo bodoče delovanje v prihodnjih letih. Za konec je organ opozoril, da deluje kot javni sklad in zanj velja Zakon javnih skladih (Ur. l. RS, št. 77/2008 in 8/2010-ZSKZ-B).
Pooblaščenec ugotavlja, da organ razpolaga z dokumentom, ki predstavlja odgovor na vprašanje »Koliko je organ do zdaj namenil za projekt Brdo?«. Glede vprašanja »Koliko je projekt vreden oziroma na koliko je bil ocenjen na začetku?« Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilka uporabila besedo »oziroma« kar pomeni, da si njeno vprašanje lahko razlagamo na dva načina:
- da želi prosilka dva podatka,
- da je besedo oziroma uporabila kot popravek ali dopolnitev prej povedanega,
zato je bilo treba razjasniti obe možnosti. Ker je organ na podlagi dogovora na ogledu in camera posredoval zgolj dokument, ki izkazuje Koliko je bil projekt vreden na začetku?, je Pooblaščenec dne 12.7.2012 opravil pri organu dodatne poizvedbe. Organ je pojasnil, da dokumenta, ki bi dal odgovor na prvi del vprašanja, nima, saj je Projekt Brdo sestavljen iz več funkcionalnih enot, ki se vodijo ločeno in so v različnih fazah, kar pomeni, da bi moral organ izdelati novo cenitveno poročilo, torej ustvariti nov dokument, če bi želeli dobiti takšen podatek. Investicijskega programa iz leta 2005, ki je predmet presoje v drugem delu vprašanja, organ ni dopolnjeval.
Glede na navedeno je pritožba prosilke dovoljena glede prvega vprašanja in glede drugega dela drugega vprašanja. Ker organ ne razpolaga z dokumentom, ki izkazuje informacijo Koliko je projekt vreden?, se v tem delu pritožba prosilke v skladu z 9. odstavka 45. člena ZMed, v povezavi s 1. odstavkom 246. člena ZUP-1, zavrže kot nedovoljena.
2. Izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ je v nadaljevanju presojal vsak dokument posebej z vidika obstoja morebitnih izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Koliko je organ do zdaj namenil za ta projekt? - Seštevek vseh stroškovnih mest v okviru projekta Brdo.
Pooblaščenec je vpogledal v dokument, ki izkazuje znesek porabljenih sredstev za projekt Brdo in ugotavlja, da je organ predložil tabelo z naslovom Projekt Brdo, datum tiskanja 4.6.2012, kjer so sešteti stroški po posameznih postavkah glede na vrsto stroška in funkcionalne enote. Ker je predmet zahteve zgolj informacija, koliko je organ do zdaj namenil za ta projekt, je predmet presoje izključno znesek, ki je zaveden v zadnjem stolpcu »SKUPAJ«, v njegovi zadnji vrstici, v tabeli desno spodaj.
Organ je javni finančni in nepremičninski sklad, ustanovljen za financiranje in izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa, spodbujanje stanovanjske gradnje, prenove in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih stavb. Ustanovitelj organa je Republike Slovenija. Sredstva za poslovanje sklada se zagotavljajo: - v državnem proračunu; - iz dela sredstev, ustvarjenih s prodajo družbenih stanovanj; - z namenskimi dotacijami domačih in tujih pravnih in fizičnih oseb; - iz sredstev, ustvarjenih z izdajo vrednostnih papirjev sklada; - iz prihodkov, ustvarjenih z razpolaganjem s premoženjem sklada ali države v upravljanju sklada; - iz prihodkov, ustvarjenih z lastnim poslovanjem (146. in 147. člen Stanovanjskega zakona)
Ker se organ kot javni sklad financira iz javnih sredstev, gre pri izvajanju nacionalne stanovanjske politike ter investiranju v gradnjo stanovanj in stavbna zemljišča, nedvomno za porabo javnih sredstev. Kot je poudaril že organ, je njegova dolžnost delovanje v javnem interesu, katerega cilj je spodbujanje stanovanjske gradnje, financiranje stanovanjske oskrbe in financiranje nacionalnega stanovanjskega programa. Glede na navedeno Pooblaščenec ocenjuje, da podatek o tem, koliko sredstev je bilo že porabljenih za izgradnjo projekta Brdo, ne predstavlja nobene izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, poleg tega pa gre za številčni podatek o porabi javnih sredstev, ki v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ, preseže tudi morebitne izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, če bi bile podane. Pooblaščenec tako v tem delu zahteve prosilke ne more slediti pripombam organa, da bi razkritje te informacije ogrozilo delovanje organa oziroma sam projekt. Gre za pavšalne navedbe, brez konkretnih argumentov. Organ namreč ni konkretno pojasnil, kakšne motnje oz. kakšna škoda bi mu lahko nastala zaradi razkritja tega podatka. V kateri gradbeni fazi je projekt, je vidno na terenu, javno dostopen pa mora biti tudi podatek o že vloženih sredstvih, saj gre za javni sklad, ki dela v javnem interesu z javnimi sredstvi, ne pa z zasebnim kapitalom z namenom pridobivanja dobička.
Koliko je bil projekt ocenjen na začetku? – Investicijski program za izgradnjo soseske Brdo VS 3/5
Pooblaščenec ugotavlja, da se informacija, številčni podatek, ki je predmet zahteve prosilke, nahaja na trinajsti strani Investicijskega programa za izgradnjo soseske Brdo VS 3/5 iz oktobra 2005, in sicer v okviru tabele z naslovom Izračun vrednosti po stalnih cenah na dan 30.9.2005, 7.0 - predzadnja vrstica pod oznako »Vrsta stroška« –»skupaj lastna cena v EUR«. Ker je predmet zahteve zgolj navedena informacija, se Pooblaščenec v presojo preostalega dela dokumenta ni spuščal.
Pooblaščenec v osnovi izhaja iz dejstva, da je organ kot javni sklad, ki za svoje investicije potrebuje javna sredstva, zavezan delovati transparentno. Od njega se pričakuje, da s temi sredstvi ravna gospodarno, kar pomeni, da je v danem primeru pred samo investicijo pripravil izračun oziroma oceno investicije, saj je za njo potreboval javna sredstva. Predmet presoje iz omenjene ocene je izključno podatek o ocenjeni vrednosti projekta Brdo iz leta 2005. Gre za številčni podatek, ki je star skoraj 7 let. V tem času so se razmere na nepremičninskem trgu in v gradbeništvu močno spremenile. Spremenili so se tudi sami pogoji delovanja organa. Tudi sam pojem »Projekt Brdo«, ne pomeni enako kot pred sedmimi leti, saj kot je opozoril organ, gre za več funkcionalnih enot, ki se vodijo ločeno in so v različnih fazah. Zato je seveda v danih okoliščinah situacija lahko različna, vendar pa slednje ne more biti razlog, da bi se podatek o oceni investicije iz leta 2005 pred javnostjo prikril. Organ se je v svojih pojasnilih smiselno skliceval na izjemi iz 9. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar zgolj pavšalno, da bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa, napačno razumevanje njegove vsebine in tudi napačno medijsko prikazovanje, ki bi organu povzročilo znatne finančne posledice. Pooblaščenec se bo v nadaljevanju opredelil do obeh izjem, na kateri se sklicuje organ ter pojasnil, zakaj nista podani.
Dokument v postopku izdelave
Za obstoj izjeme dokumenta v postopku izdelave iz 9. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ morajo biti izpolnjeni trije pogoji in to kumulativno:
- dokument mora biti še v postopku izdelave,
- dokument mora biti še predmet posvetovanja,
- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).
V obravnavanem primeru se zahtevana informacija nahaja v dokumentu, ki je nedvomno že zaključen, saj spremenjene okoliščine skozi leta, na katere opozarja tudi organ, ne morejo vplivati na cenitev, ki je bila izdelana in zaključena leta 2005. Zaradi navedenega izvedba škodnega testa v konkretnem primeru sicer niti ni bila potrebna, prav tako pa organ konkretno ni izkazal, kakšno napačno razumevanje bi lahko povzročilo razkritje dokumenta v javnosti. Že odsotnost enega pogoja onemogoča sklicevanje na zatrjevano izjemo, zato Pooblaščenec ugotavlja, da pri obravnavanem dokumentu ni podana izjema iz 9. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec ob tem dodaja, da ima javnost vso pravico, da si o podatkih ustvari mnenje, pri tem pa je povsem običajno, da se pri tem pojavljajo različne interpretacije, ki s stroko nimajo zveze. Kot podoben in tipičen primer Pooblaščenec omenja aplikacijo »supervizor« (katere upravljavec je Komisija za preprečevanje korupcije). Tudi podatke iz te aplikacije je treba znati interpretirati, kar pa še ne pomeni, da ti podatki niso prosto dostopni javnosti.
Notranje delovanje organa
Skladno z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ prosilki zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Glede na navedeno mora iti za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Varuje se torej notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa ''notranjega razmišljanja'' organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti. Za obstoj te izjeme morata biti nujno izpolnjena oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v katerem se zahteva škoda na izvedbi postopka, gre za škodni test. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena delovanju organa, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil.
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru zahtevana informacija ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Razlogi za to so:
V skladu s 13. členom Zakon o javnih skladih (Ur. l. RS št. 77/2008 in 8/2010-ZSKZ-B, v nadaljevanju ZJS-1) je ustanovitelj (Vlada RS) dolžan sprejeti poslovni in finančni načrt ter letno poročilo javnega sklada. Prav tako je organ kot javni sklad v skladu s 25. členom omenjenega zakona vezan na osnovno načelo, da mora namensko premoženje upravljati tako, da ohranja vrednost tega premoženja. Poleg tega mora ravnati in upravljati z namenskim premoženjem v skladu z namenom, zaradi katerega je ustanovljen in kot dober gospodarstvenik.
Glede na navedeno je organ nedvomno zavezan v okviru finančnega načrta in letnega poročila, v primeru investicije, izdelati finančno oceno predvidenih projektov. Gre torej za informacijo, ki je organ ne vodi na neformalen način, temveč mu to smiselno nalaga zakon. Tudi iz vsebinskega vidika gre pri zahtevani informaciji za podatek, ki je neposredno in brez izjeme vezan na pristojnosti organa po ZJS-1 in Stanovanjskem zakonu. Zahtevana informacija tudi ne predstavlja »notranjega razmišljanja« organa, pač pa vsebuje »goli« številčni podatek o predvideni vrednosti projekta v letu 2005.
Organ ob tem s svojimi pojasnili ni konkretno izkazal možnosti nastanka motenj za delovanje organa, če bi bil podatek razkrit javnosti. Zato ni jasno, v čem bi bila lahko podana škoda. Tudi po stališču Upravnega sodišča RS je treba to izjemo razlagati restriktivno, kar pomeni, da je dokazno breme glede razlogov za nastanek motenj v delovanju organa na strani organa in da je dokazni standard »bi razkritje povzročilo motnje« dokazni standard »onkraj dvoma«, ne pa zgolj »verjetnost« (sodba št. I U 1176/2010-12). Razpis o dokončanju projekta, ki ga omenja organ in špekulacije, ki jih organ pripisuje možnim ponudnikom, so res samo špekulacije, brez konkretnih dokazov. Zahtevana informacija je vezana na celoten Projekt Brdo v letu 2005, medtem ko je aktualni razpis vezan samo na določene funkcionalne enote, zato so špekulativni izračuni h kakšni vrednosti ponudb v predmetnem javnem naročilu stremi organ, poleg spremenjenih okoliščin, praktično brez vsake realne vrednosti. Pooblaščenec meni, da tudi sicer ni podanih razumnih okoliščin, ki bi kakorkoli kazale na možnost nastanka motenj za delovanje organa v zvezi z izvajanjem njegovih zakonitih pristojnosti. Do napačnega medijskega prikazovanja, ki se ga boji organ, pride takrat, kadar je organ, ki mora delovati transparentno, skop z informacijami in na ta način dopušča možnost »malverzacije« z informacijami. Če je organ odprt z informacijami, kjer ima možnost sam podati pojasnila, je tega zagotovo veliko manj, v celoti pa se temu noben organ ne more izogniti. Bistveno je, da je delovanje organov v skladu z zakonskimi pooblastili.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 247. člena ZUP preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane.
Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilke v delu, ki se nanaša na zahtevo »Koliko je projekt vreden?, nedovoljena, zato jo je v skladu s 1. odstavkom 246. člena ZUP-1, s sklepom zavrgel. V preostalem delu je pritožba utemeljena, saj je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilke ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločitev oziroma t.im. odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je organ dolžan prosilki posredovati fotokopijo dokumentov, kot izhaja iz izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Zunanji oddelek v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka