Prosilka - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
+ -Številka: 090-111/2012/4
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:
Organ je v ponovljenem postopku ponovno delno zavrnil zahtevo prosilke po vpogledu v upravni spis in se skliceval na izjemo notranjega delovanja, saj se nekateri dokumenti v spisu nanašajo na disciplinski postopek zoper gradbeno inšpektorico, za te dokumente pa velja, da so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njihovo razkritje pomenilo motnje v delovanju organa. Pooblaščenec pa je ugotovil, da organ ni navedel nobenih razlogov, zakaj bi razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo motnje pri delovanju disciplinske komisije, kakšne konkretne motnje naj bi razkritje povzročilo in s kakšno stopnjo verjetnosti bi do zatrjevanih motenj dejansko lahko prišlo. Pooblaščenec je opozoril na stališče Upravnega sodišča, da je dokazno breme glede razlogov za nastanek motenj v delovanju organa na strani organa in da je dokazni standard »bi razkritje povzročilo motnje« dokazni standard »onkraj dvoma«. Pooblaščenec je ugotovil, da razkritje dokumentov o disciplinskem postopku javne uslužbenke v konkretnem primeru ne bi povzročilo motenj v delovanju organa, prav tako v večini ne gre za varovane osebne podatke, razen kadar se ti ne nanašajo na delovno razmerje javnega uslužbenca (npr. naslov, datum rojstva) ali ne gre za podatke javnih uslužbencev.
ODLOČBA:
Številka: 090-111/2012/4
Datum: 17. 5. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), ter 1. in 4. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju: prosilka) z dne 16. 4. 2012, zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Dunajska 47, Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-69/2011-18 z dne 29. 3. 2012, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 16. 4. 2012 se ugodi in se odločba Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, št. 090-69/2011-18 z dne 29. 3. 2012 odpravi. Organ je dolžan prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente iz spisa št. 119-1/2005:
- v dokument št. 119-1/2005-8,
- v dokument št. 119-1/2005-11, pri čemer je organ na 1. strani dokumenta, v drugem odstavku, dolžan prekriti rojstni datum in naslov stalnega prebivališča javne uslužbenke, zoper katero se uvede postopek,
- v dokument št. 119-1/2005-12,
- v dokument št. 119-1/2005-13,
- v dokument št. 119-1/2005-14,
- v dokument št. 119-/2005/15,
- v dokument št. 119-1/2005-16,
- v dokument št. 119-1/2005-17,
- v dokument št. 119-1/2005-18
- v dokument št. št. 119-1/2005-19,
- v dokument št. 119-1/2005-20,
- v dokument št. 119-1/2005-21,
- v dokument št. 119-1/2005-22,
- v dokument št. 119-1/2005-23,
- v dokument št. 119-1/2005-24, pri čemer je organ v dokumentu dolžan prekriti naslednje osebne podatke:
- na 1. strani zapisnika, v desetem odstavku, datum rojstva in prebivališče javnega uslužbenca, direktorja inšpekcije za prostor, na str. 2, v osmem odstavku, pa datum rojstva in prebivališče javnega uslužbenca, gradbenega inšpektorja iz Območne enote Maribor,
- v celotnem besedilu zapisnika, ime in priimek ter datum rojstva in prebivališče priče, posameznice, katere zaslišanje je predlagala uslužbenka, zoper katero je tekel postopek.
- v dokument št. 119-1/2005-25, pri čemer je organ v dokumentu dolžan prekriti naslednje podatke:
- v izreku: rojstni datum in stalno prebivališče javne uslužbenke, zoper katero je tekel postopek
- v obrazložitvi: na str. 1, rojstni datum in stalno prebivališče javne uslužbenke, zoper katero je tekel postopek, na str. 2, v zadnjem odstavku, ime in priimek priče, ki ni javna uslužbenka in zaslišanje katere je predlagala javna uslužbenka, zoper katero je tekel postopek, na str. 3, v tretjem odstavku, ime in priimek priče, ki ni javna uslužbenka in zaslišanje katere je predlagala javna uslužbenka, na str. 4, v celotnem besedilu, ime in priimek priče, ki ni javna uslužbenka in zaslišanje katere je predlagala javna uslužbenka, zoper katero je tekel postopek, na str. 5, v prvem odstavku, ime in priimek priče, ki ni javna uslužbenka in zaslišanje katere je predlagala javna uslužbenka, zoper katero je tekel postopek,
- v dokument št. 119-1/2005-26, pri čemer je organ v dokumentu dolžan prekriti varovane osebne podatke, in sicer na str. 2, tč. 6, v prvem stavku, ime in priimek dveh prijaviteljev,
- v dokument št. 119-1/2005-27, pri čemer je organ v celotnem besedilu dokumenta (na vseh 9 straneh) dolžan prekriti naslednje osebne podatke: datum rojstva in prebivališče javnega uslužbenca, direktorja inšpekcije za prostor, ki je bil zaslišan kot priča ter datum rojstva in prebivališče javnega uslužbenca, gradbenega inšpektorja iz Območne enote Maribor, ki je bil zaslišan kot priča ter ime, priimek, datum rojstva, prebivališče in podpis priče, posameznice, ki ni javna uslužbenka in katere zaslišanje je predlagala uslužbenka, zoper katero je tekel postopek.
2. Zahteva prosilke se zavrne v delu, v katerem mora organ v posredovanih dokumentih v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti varovane osebne podatke.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je na organ naslovila zahtevo z dne 29. 9. 2011, v kateri je zahtevala vpogled v upravni spis št. 119-1/2005. O njeni zahtevi je organ odločil z odločbo št. 090-69/2011-2 z dne 27. 10. 2011, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ pojasnil, da je bil pod št. 119-172005 voden disciplinski postopek zoper gradbeno inšpektorico pri organu in da je bila zadeva zaključena v letu 2006. Po mnenju organa pomenijo disciplinski postopki notranje delovanje organa in niso predmet informacij javnega značaja. Zoper odločbo organa je prosilka dne 21. 11. 2011 pri organu vložila pritožbo. O tej pritožbi je Pooblaščenec odločil z odločbo št. 090-264/2011/2 z dne 2. 12. 2011, s katero je izpodbijano odločbo organa št. 090-69/2011-2 z dne 27. 10. 2011 razveljavil in vrnil zadevo organu v ponovno odločanje.
V ponovljenem postopku je organ prosilko dne 9. 1. 2012, z dopisom št. 090-69/2011-10, obvestil o tem, da je njeni zahtevi za vpogled v spis št. 11-1/2005 ugodil in da ji bo v naslednjem tednu sporočil termin za vpogled v spis. Ker ji tega ni sporočil do 6. 2. 2012, se je prosilka obrnila na Pooblaščenca. Po posredovanju Pooblaščenca je organ prosilki dne 9. 2. 2012 posredoval obvestilo, št. 090-69/2011/3, s katerim jo je obvestil o datumu vpogleda, in sicer je bil to 16. 2. 2012. Na vpogledu, o katerem je nastal zapisnik št. 090-69/2011-14, je organ prosilki omogočil delni vpogled v zahtevani spis. Ob tem iz zapisnika izhaja, da je organ prosilki omogoči vpogled v 5 dokumentov od 27, ki se nahajajo v predmetnem spisu, v preostalem delu pa ji vpogleda ni omogočil. Iz zapisnika o ogledu z dne 16. 2. 2012 namreč izhaja, da je organ prosilki omogočil vpogled v naslednje dokumente: št. 119-1/2005-4, št. 119-1/2005-5, št. 119-1/2005-6, št. 119-1/2005-7 in št. 119-1/2005-9, v preostalem delu pa je njeno zahtevo zavrnil. Prosilka je ob tem, na zapisnik, od organa zahtevala fotokopije naslednjih dokumentov: Poročila inšpekcijske komisije z dne 24. 11. 2005, Uradnega zaznamka z dne 13. 7. 2005 (obe strani) in dokumenta 119-1/2005-9 v celoti. Navedene dokumente ji je organ v obliki fotokopij, skupaj s spremnim dopisom št. 090-69/2011-15 z dne 5. 3. 2012, posredoval dne 6. 3. 3012. Gre za dokumente, ki so v spis št. 119-1/2005 knjiženi pod zaporednimi št. 119-1/2005/10 (poročilo), 119-1/2005/6 (uradni zaznamek) in št. 119-1/2005/9.
Ker organ v delu, v katerem je prosilki dejansko zavrnil vpogled v spis št. 119-1/2005, ni izdal zavrnilne odločbe, se je prosilka dne 7. 3. 2012 s pritožbo obrnila na Pooblaščenca. V njej navaja, da ji organ očitno ni omogočil vpogleda v zahtevane dokumente na način, kot je Pooblaščenec odločil z odločbo št. 090-264/2011/2 z dne 2. 12. 2011. Prosilka ob tem navaja, da iz popisa zadeve št. 119-1/2005 (ki ji ga je izročil organ), očitno izhaja, da so v njem tudi dokumenti, ki ne morejo razkrivati notranjega delovanja organa. Presoja posamičnih dokumentov tako ni bila narejena, organ pa prosilki prav tako ni pisno pojasnil, zakaj ji ne omogoči vpogleda v preostale dokumente spisa. Prosilka prav tako opozarja, da so bili v dokumentih, ki jih je vpogledala, prekriti osebni podatki javnih uslužbencev. Prosilka vztraja, da ji organ omogoči vpogled v dokumente v spisu, pod naslednjimi zaporednimi številkami: 1., 2., 3., 8., 10., 11., 24., 25., 26. in 27.
Pooblaščenec je organ, na podlagi 1. odstavka 255. čl. ZUP, dne 13. 3. 2012, z dopisom št. 0900-40/2012/3 pozval, naj o zahtevi prosilke vsebinsko odloči oz. naj ji izda zavrnilno odločbo, v kolikor njeno zahtevo (tudi delno) zavrača.
Organ je dne 29. 3. 2012 prosilki izdal odločbo št. 090-69/2011-18 (dalje izpodbijana odločba), s katero je delno ugodil njeni zahtevi za vpogled v spis št. 119-1/2005. Organ v izreku izpodbijane odločbe navaja, da se prosilki omogoči vpogled v dokumente, zabeležene v spisu pod št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9 in 10, v preostalem delu pa se njena zahteva zavrne. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ pojasnjuje, da so pod zap. št. 12, 14, 16, 19, 21 in 22 v spisu knjižene vročilnice, dokument pod zap. št. 9 je predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper drugega inšpektorja, ki pa ni predmet zadeve št. 119-1/2005. Dokumenti pod zap. št. 8 ter 11 do 27 se po mnenju organa nanašajo na sam disciplinski postopek zoper gradbeno inšpektorico, zato se zahteva za vpogled v te dokumente zavrne. Organ navaja, da za te dokumente velja, da so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njihovo razkritje pomenilo motnje v delovanju organa. Te motnje so predvidljive predvsem v tem smislu, da se v morebitnih naslednjih disciplinskih postopkih ne bi predložili vsi dokumenti in ne bi podajale določene izjave na zapisnik, v kolikor bi bili lahko dokumenti nato predmet informacij javnega značaja. Tako disciplinska komisija ne bi imela vseh potrebnih informacij za odločanje in torej ne bi mogla temeljito raziskati in ugotoviti dejanskega stanja glede očitanih kršitev javnega uslužbenca. Zato bi bilo delo disciplinske komisije ovirano in bi lahko pripeljalo celo do napačne odločitve. Zaupanje v delovanje oz. v zaupnost delovanja disciplinske komisije bi bilo z razkritjem dokumentov najmanj omajano, če ne celo porušeno. Zaradi navedenega organ meni, da je podana izjema iz 11. točke 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ in je treba zahtevo prosilke za vpogled v dokumente, ki so zabeleženi pod št. 8 in od 11 do 27, zavrniti. Omenjena določba namreč določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. V skladu s tem je organ zahtevo prosilke v tem delu zavrnil.
Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 19. 4. 2012 pri organu vložila pritožbo. Navaja, da vztraja pri vpogledu v vse dokumente spisa št. 119-1/2005, ki jih je navedla že v pritožbi z dne 5. 3. 2012 (št. 8 in 11 do 27). Prosilka meni, da je obrazložitev izpodbijane odločbe nenavadna in najmanj nedosledna. Meni, da je npr. iz dokumenta št. 9 razvidno, da je Srečko Valič zahteval zaradi gradnje Mestni trg 13 uvedbo disciplinskega postopka proti takratnemu vodji OE Ljubljana v zadevi nadzora gradbene inšpekcije pri rekonstrukciji stavbe Mestni trg 13, Ljubljana. Ob tem se prosilka sprašuje, zakaj ji je organ omogoči vpogled v dokument pod zap. št. 9, ki se tudi nanaša na disciplinski postopek, v dokument št. 8, kjer gre za predlog za uvedbo postopka, pa ji ne želi omogočiti vpogleda. V zvezi z navedbami organa, kakšne motnje bi nastale zaradi razkritja zahtevanih dokumentov, prosilka navaja, da so te navedbe nerazumljive: kdo in kaj naj ne bi v morebitnih naslednjih disciplinskih postopkih predložil vseh dokumentov in naj ne bi podajal določenih izjav in to zato, ker bi določeni dokumenti bili dostopni širši javnosti in potem disciplinska komisija dejansko ne bi imela vseh potrebnih informacij? Prosilka ob tem navaja, da je bil disciplinski postopek proti gradbeni inšpektorici Vesni Mermolja ustavljen. Glede na to, da je še naprej opravljala svoje delo, ji torej pooblastilo ni bilo odvzeto in predvsem je tudi inšpekcijski postopek v zvezi z gradnjo mestni trg 13, Ljubljana, zaključila z zapisnikom z dne 21. 9. 2006, torej po ustavitvi disciplinskega postopka, dne 2. 2. 2006 (dokument št. 25). Prosilka ob tem meni, da je nedopustno, da ni možen vpogled v dokument št. 26, ki je komentar gradbene inšpektorice na Poročilo o inšpekcijskem nadzoru objekta Mestni trg 13, z dne 31. 12. 2005, v katerega pa je bil dovoljen vpogled (dokument št. 10). Po mnenju prosilke organ dopušča samo enostranski vpogled v spis, v tiste zadeve, ki napačno ugotavljajo nepravilnost gradnje. Vpogled v dokument, kjer je mnenje inšpektorice, ki je gradnjo nadzorovala in zaključila, pa ni možen. Prosilki se postavlja vprašanje, kaj organ skriva? Postopek proti inšpektorici Vesni Mermolja je bil ustavljen, vprašanje je torej, na kakšen način. Kaj je ugotovila disciplinska komisija? Njeno napačno ali pravilno opravljanje inšpekcijskega nadzora? To je za prosilko pomembno vprašanje, inšpekcijski nadzor je inšpektorica namreč opravljala še naprej in zaključila inšpekcijski postopek. Prosilka še dodaja, da je iz popisa spisa razvidno, da je dokument št. 27 zapisnik javne obravnave pri prvostopenjskem disciplinskem organu OE Ljubljana, dne 12. 01. 2006. Zakaj vpogled v ta dokument ni možen, saj je bila obravnava javna? Prosilka meni, da organ v izpodbijani odločbi ni verodostojno obrazložil razloga za samo delni vpogled v spis. Iz obrazložitve vsebine spisa je po mnenju prosilke tudi razvidno, da dokumenti ne vsebujejo notranjega delovanja organa, saj je le to razvidno že iz dokumenta štev. 9, ki je bil prosilki v obliki fotokopije posredovan in iz katerega se lahko sklepa, kakšna je vsebina dokumenta št. 8. Po mnenju prosilke odgovor inšpektorice na dokument št. 10 (poročilo o inšpekcijskem nadzoru treh inšpektorjev) tudi ne more vsebovati notranjega delovanja organa, saj gre za njeno delo opravljanja naloge gradbenega inšpektorja, ki ne more biti tajno. Glede na to, da je bil disciplinski postopek proti inšpektorici ustavljen, pa se lahko sklepa, da pri njenem delu niso bile ugotovljene nepravilnosti. Prosilka se tako sprašuje, zakaj ne more biti dostopen dokument št. 25? Na osnovi navedenega prosilka ponovno prosi za vpogled v omenjene dokumente oziroma za celovito, vsebinsko seznanitev s spisom št. 119-1/2005.
Pritožbo prosilke na izpodbijano odločbo je organ dne 26. 4. 2012, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, posredoval Pooblaščencu, ki jo je prejel dne 3. 5. 2012.
Ker organ Pooblaščencu ni posredoval vseh dokumentov, potrebnih za rešitev pritožbe, ga je Pooblaščenec z dopisom št, 090-111/2012/2 z dne 8. 5. 2012 pozval, naj mu jih posreduje.
Organ je na poziv Pooblaščenca dne 15. 5. 2012 posredoval fotokopije upravnega spisa št. 119-1/2005.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec je o zahtevi in pritožbi prosilke v zvezi z dostopom do spisa št. 119-1/2005 že odločal. V odločbi št. 090-264/2011/2 z dne 2. 12. 2011, s katero je odločbo organa št. 090-69/2011-2 z dne 27. 10. 2011 razveljavil in vrnil zadevo organu v ponovno odločanje, je Pooblaščenec organu podal jasna navodila, kako odpraviti ugotovljene bistvene kršitve postopka. V obravnavani zadevi tako ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije pri organu obstajajo in da so izpolnjeni vsi kriteriji za informacije javnega značaja po 4. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec se je tako v tem pritožbenem postopku osredotočil na vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije, ali pa je podana katera izmed izjem po 1. odstavku 6. čl. ZDIJZ. Ker je organ prosilki zavrnil dostop do dokumenta št. 119-1/2005-8 in do dokumentov 119-1/2008 od 11 do 27, se je Pooblaščenec v pritožbenem postopku osredotočil le na presojo teh dokumentov. Seznanitvi prosilke z ostalimi dokumenti iz spisa št. 119-1/2005 organ namreč ne nasprotuje, z izpodbijano določbo je v tem delu njeni zahtevi ugodil, zato ji je v tem delu dolžan omogočiti vpogled, Pooblaščenec pa nima pravne podlage, da bi posegal v ugodilni del izpodbijane odločbe.
V izpodbijani odločbi št. 090-69/2011-18 z dne 29. 3. 2012 je organ svojo odločitev glede zavrnitve dostopa do določenih dokumentov iz spisa št. 119-1/2005 ponovno pavšalno oprl na izjemo notranjega delovanja, s čimer ni sledil napotkom Pooblaščenca iz odločbe št. 090-264/2011/2 z dne 2. 12. 2011, v kateri je Pooblaščenec jasno navedel, da se mora organ opredeliti do vsakega posameznega dokumenta v spisu in da mora za vsak dokument ugotavljati, ali je podana izjema notranjega delovanja in v katerem delu ter pretečo škodo konkretno (in ne zgolj abstraktno) obrazložiti. Organ ni presojal posameznih dokumentov, prav tako škode ni konkretno obrazložil, navedel je le, da gre za dokumente, ki so nastali v disciplinskem postopku, njihovo razkritje pa bi vplivalo na izvedbo drugih disciplinskih postopkov v bodoče. Organ v izpodbijani odločbi prav tako ni presojal možnosti delnega dostopa v skladu s 7. čl. ZDIJZ. Ker organ ni presojal vsakega dokumenta, do katerega je zavrnil dostop, posebej, je nepopolno ugotovil dejansko stanje, obrazložitev odločbe je tako nepopolna, odločbe pa se ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Ker je Pooblaščenec z odločbo št. 090-264/2011/2 z dne 2. 12. 2011 organu enkrat že naložil odpravo procesnih nepravilnosti, organ pa napotkom Pooblaščenca ni sledil, je, v skladu s 1. in 4. odstavkom 251. čl. ZUP, Pooblaščenec izpodbijano odločbo organa št. 090-69/2011-18 z dne 29. 3. 2012 odpravil in o zadevi odločil sam.
Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo notranjega delovanja po 11. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, Pooblaščenec najprej pojasnjuje, kdaj je navedena izjema sploh lahko podana. Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno podana dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri: vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 139). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Gre za izjemo, kjer je potrebno pri presoji utemeljenosti opraviti še test škode – ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo ''notranji proces razmišljanja organa''. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot ''deliberative process privilege'', torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa ''notranjega razmišljanja'' organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.
Za obstoj te izjeme morata biti nujno podana oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v katerem se zahteva škoda oz. povzročanje motenj pri delovanju organa, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena delovanju organa, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Pri uporabi te izjeme za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja (Prepeluh, str. 301).
Organ v izpodbijani določbi ni navedel nobenih razlogov, zakaj bi razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo motnje pri delovanju disciplinske komisije (na kar se sicer sklicuje), kakšne konkretne motnje naj bi razkritje povzročilo in s kakšno stopnjo verjetnosti bi do zatrjevanih motenj dejansko lahko prišlo. Pooblaščenec poudarja, da določba 11. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ pomeni omejitev ustavne pravice posameznika do dostopa do informacij javnega značaja po 2. odst. 39. člena Ustave RS. V konkretnem primeru gre za omejitev v korist interesa organa za nemoteno delovanje in izvajanje disciplinskih postopkov. V primeru konflikta med ustavno pravico posameznika in interesom organa državne uprave pa je treba omejitve človekovih pravic razlagati ozko. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča, ki je v sodbi št. I U 1176/2010-12 z dne 30.11.2011 zapisalo, da je dokazno breme glede razlogov za nastanek motenj v delovanju organa na strani organa in da je dokazni standard »bi razkritje povzročilo motnje« dokazni standard »onkraj dvoma«. V konkretnem primeru pa ne le da organ ni zadostil dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, temveč sploh ni navedel nobenega razloga za nastanek motenj v svojem delovanju, ki naj bi ga povzročilo razkritje zahtevanih dokumentov, s čimer ni dokazal, da bi razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo motnje pri delovanju organa. Organ se namreč, z vidika izjeme notranjega delovanja, sploh ni vsebinsko opredelil do vsebine posameznega dokumenta. Ker je Pooblaščenec izpodbijano odločbo organa v zavrnilnem delu v celoti odpravil in sam prevzel zadevo v reševanje, se bo v nadaljevanju opredelil do vsakega dokumenta posebej in presojal, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja.
Dokument št. 119-1/2005/8
Organ je zahtevo prosilke za vpogled v dokument št. 119-1/2005/8 zavrnil z obrazložitvijo, da gre za dokument, ki predstavlja izjemo notranjega delovanja. Pooblaščenec je vpogledal v predmetni dokument in ugotovil, da gre za dokument organa pod št. 356-02-11-83/2005 z dne 21. 10. 2005. Priloge, ki so navedene kot priloge k temu dokumentu, v spisu 119-1/2005 niso evidentirane in niso vložene vanj. Dokument po vsebini predstavlja predlog za uvedbo disciplinskega postopka za določeno gradbeno inšpektorico, naslovljen pa je na tedanjo glavno inšpektorico za prostor. Dokument v pretežnem delu povzema ugotovitve direktorja inšpekcije za prostor v zvezi s konkretno inšpekcijsko zadevo, ki jo je vodila inšpektorica, zoper katero je podan predlog in ugotovitve v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri tem inšpekcijskem postopku. Vsebina dokumenta se tako nanaša na delovne naloge in ugotovitve inšpektorjev kot javnih uslužbencev, v dokumentu pa se pojavljajo tudi imena in priimki gradbenih inšpektorjev in drugih javnih uslužbencev. V zvezi s tem Pooblaščenec ugotavlja, da pri teh podatkih ne gre za varovane osebne podatke. Dopustnost obdelave osebnih podatkov javnih uslužbencev v konkretnem primeru (in njihovo posredovanje javnosti) je namreč določena v 3. odstavku 6. čl. ZDIJZ, v skladu s katerim se dostop do zahtevane informacije, ne glede na morebitne izjeme, dovoli, če gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Podatki o imenih in priimkih javnih uslužbencev in dejanske ugotovitve v zvezi z inšpekcijskimi postopki, ki jih vodijo, tako niso varovani podatki.
Pooblaščenec je obenem ugotovil, da glede dokumenta št. 119-1/2005/8 ni podana izjema notranjega delovanja, saj organ ni izkazal konkretne škode, ki bi nastala v primeru razkritja tega dokumenta. Predmetni disciplinski postopek je namreč, glede na časovno oddaljenost, že zaključen. Škoda konkretnemu disciplinskemu postopku tako ne more več nastati, organ pa druge konkretne škode v delovanju organa (npr. možnost uničenja konkretnih dokazov, nevarnost vplivanja na priče, možnost vpliva na inšpekcijski postopek, ki še teče in vsa dejstva še niso popolnoma ugotovljena,…) ni niti zatrjeval niti izkazal. Iz dokumenta obenem ne izhaja način notranjega razmišljanja organa oz. oblikovanje notranje politike organa, prav tako iz njega ne izhajajo metode dela organa na področju inšpekcijskega nadzora. Organu tudi ni uspelo izkazati, kako bi razkritje dokumenta št. 119-1/2005/8 lahko imelo vpliv na disciplinske postopke v bodoče in na delo disciplinske komisije v prihodnje. Pooblaščenec obenem ugotavlja, da držijo tudi navedbe prosilke, da ji je organ posredoval fotokopijo dokumenta št. 119-1/2005/9, ki je tipsko podoben dokumentu št. 119-1/2005/8, pri čemer organ ni navedel nobenega razloga, zakaj ji je dokument št. 119-1/2005/9 posredoval, dokumenta št. 119-1/2005/8 pa ne. Oba dokumenta se namreč nanašata na domnevne nepravilnosti pri istem inšpekcijskem postopku in sta vsebinsko podobne narave. Pooblaščenec ob tem poudarja, da tudi v kolikor bi izjema notranjega delovanja dejansko bila podana, bi bilo dostop do zahtevanega dokumenta treba dovoliti, ker gre za ugotovitve v zvezi z delom gradbenih inšpektorjev v okviru izvajanja nalog iz delovnega razmerja in gre tako za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Tudi v primeru izjeme notranjega delovanja bi zahtevani dokument, upoštevaje 3. odstavek 6. čl. ZDIJZ, predstavljal prosto dostopno informacijo javnega značaja. Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da ni podana nobena izjema od prosto dostopnih informacij, zato mora organ prosilki omogočiti vpogled v dokument št. 119-1/2005/8, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Dokument št. 119-1/2005/ 11
Organ je zahtevo prosilke za vpogled v dokument št. 119-1/2005/11 zavrnil z obrazložitvijo, da gre za dokument, ki predstavlja izjemo notranjega delovanja. Pooblaščenec je vpogledal v predmetni dokument in ugotovil, da gre za sklep o uvedbi disciplinskega postopka z dne 1. 12. 2005. Predmetni dokument se nanaša na domnevne nepravilnosti, ki naj bi jih določena gradbena inšpektorica, javna uslužbenka, izvršila pri opravljanju delovnih nalog oz. v konkretnem postopku inšpekcijskega nadzora. Vsebina dokumenta se tako nanaša na delovne naloge in ugotovitve inšpektorjev kot javnih uslužbencev, v dokumentu pa se pojavljajo tudi imena in priimki gradbenih inšpektorjev in drugih javnih uslužbencev. V zvezi s tem Pooblaščenec ugotavlja, da pri teh podatkih ne gre za varovane osebne podatke. Dopustnost obdelave osebnih podatkov javnih uslužbencev v konkretnem primeru (in njihovo posredovanje javnosti) je namreč določena v 3. odstavku 6. čl. ZDIJZ, v skladu s katerim se dostop do zahtevane informacije, ne glede na morebitne izjeme, dovoli, če gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Podatki o imenih in priimkih javnih uslužbencev in dejanske ugotovitve v zvezi z inšpekcijskimi postopki, ki jih vodijo, tako niso varovani podatki. Je pa Pooblaščenec ugotovil, da se v dokumentu, na prvi strani, pojavi tudi rojstni datum javne uslužbenke, zoper katero se uvede postopek in naslov njenega bivališča. Ker pri teh podatkih (datum rojstva in stalno prebivališče) ne gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Upoštevaje 7. čl. ZDIJZ, ki določa načelo delnega dostopa, je organ dolžan te podatke v dokumentu prekriti, preden prosilki omogoči vpogled vanj. Gre namreč za podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. tč. 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ.
Pooblaščenec je obenem ugotovil, da glede dokumenta št. 119-1/2005/11 ni podana izjema notranjega delovanja, saj organ ni izkazal konkretne škode, ki bi nastala v primeru razkritja tega dokumenta. Predmetni disciplinski postopek je namreč, glede na časovno oddaljenost, že zaključen. Škoda konkretnemu disciplinskemu postopku tako ne more več nastati, organ pa druge konkretne škode v delovanju organa (npr. možnost uničenja konkretnih dokazov, nevarnost vplivanja na priče, možnost vpliva na inšpekcijski postopek, ki še teče in vsa dejstva še niso popolnoma ugotovljena,…) ni niti zatrjeval niti izkazal. Iz dokumenta obenem ne izhaja način notranjega razmišljanja organa oz. oblikovanje notranje politike organa, prav tako iz njega ne izhajajo metode dela organa na področju inšpekcijskega nadzora. Organu tudi ni uspelo izkazati, kako bi razkritje dokumenta št. 119-1/2005/11 lahko imelo vpliv na disciplinske postopke v bodoče in na delo disciplinske komisije v prihodnje. Pooblaščenec ob tem poudarja, da tudi v kolikor bi izjema notranjega delovanja dejansko bila podana, bi bilo dostop do zahtevanega dokumenta treba dovoliti, ker gre za ugotovitve v zvezi z delom gradbenih inšpektorjev v okviru izvajanja nalog iz delovnega razmerja in gre tako za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Tudi v primeru izjeme notranjega delovanja bi zahtevani dokument, upoštevaje 3. odstavek 6. čl. ZDIJZ, predstavljal prosto dostopno informacijo javnega značaja. Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da ni podana nobena izjema od prosto dostopnih informacij, zato mora organ prosilki omogočiti vpogled v dokument št. 119-1/2005/11, pri čemer mora prekriti varovane osebne podatke, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Dokument št. 119-1/2005-12, št. 119-1/2005-14, št. 119-1/2005-16, št. 119-1/2005-19, št. 119-1/2005-21, št. 119-1/2005-22, št. 119-1/2005-23
Pri navedenih dokumentih gre za vročilnice, ki izkazujejo, da so bili posamezni dokumenti vročeni naslovnikom. Poleg imena in priimka naslovnika, vročilnice vsebujejo še datum prejema in podpis naslovnika. Pooblaščenec je pogledal v vsako od vročilnic, zavedenih pod št. 119-1/2005-12, št. 119-1/2005-14, št. 119-1/2005-16, št. 119-1/2005-19, št. 119-1/2005-21, št. 119-1/2005-22, št. 119-1/2005-23 posebej in ugotovil, da se vse vročilnice nanašajo na javne uslužbence. Gre namreč za osebe, ki so ali so bile zaposlene pri organu oz. za člane disciplinske komisije, ki so ali so bili javni uslužbenci. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da je takrat veljavna Uredba o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 58/2003 in 113/2005) v 9. členu določala, da so člani disciplinske komisije javni uslužbenci, zaposleni v organu državne uprave, pravosodnem organu ali upravi lokalne skupnosti, kjer je zaposlen tudi javni uslužbenec, zoper katerega je uveden disciplinski postopek, ki imajo najmanj visoko strokovno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj. Ob tem velja opozoriti, da nobenemu od naslovnikov dokumentacija ni bila vročena na domač naslov, ampak so bila vsa pisanja vročena osebno oziroma po ZUP na naslov organa, kjer so (oz. so bili) javni uslužbenci zaposleni. Kot že pojasnjeno zgoraj (glej prejšnjo točko obrazložitve) gre pri imenu in priimku javnih uslužbencev za osebne podatke, ki niso varovani. Po oceni Pooblaščenca v konkretnem primeru tudi niso varovani podpisi javnih uslužbencev, ker so v zvezi z njihovim delom. Kot uradne osebe v postopku javni uslužbenci izdajajo upravne akte in druge dokumente, ki jih seveda tudi podpišejo. Enako velja za člane disciplinske komisije, ki je na koncu postopka sprejela sklep. Tudi podpisi javnih uslužbencev, ki se nahajajo na vročilnicah, so tako osebni podatki, ki so v zvezi z delom teh javnih uslužbencev, zato niso varovani podatki.
Glede na vsebino vročilnic gre po oceni Pooblaščenca obenem za dokumente, glede katerih očitno ni podana izjema notranjega delovanja. Tudi ob najširši možni razlagi namreč ni mogoče zavzeti stališča, da so vročilnice dokumenti, ki so nastali v zvezi z notranjim delovanjem organa in razkritje katerih bi povzročilo motnje pri njegovem delovanju. Ker gre tako za v celoti prosto dostopne informacije javnega značaja, je organ prosilki dolžan omogočiti vpogled v dokumente št. 119-1/2005-12, št. 119-1/2005-14, št. 119-1/2005-16, št. 119-1/2005-19, št. 119-1/2005-21, št. 119-1/2005-22, št. 119-1/2005-23 v celoti, kot izhaja iz tč. 1 izreka te odločbe.
Dokument št. 119-1/2005/ 13
Gre za sklep o imenovanju disciplinske komisije. Pooblaščenec je vpogledal v predmetni dokument in ugotovil, da je bil izdan na podlagi 8. in 9. člena Uredbe o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 58/2003 in 113/2005). Sklep vsebuje osebne podatke javnih uslužbencev – članov disciplinske komisije, predstojnice organa, ki je sklep izdala in javne uslužbenke, zoper katero je bil postopek uveden. V zvezi s tem Pooblaščenec ugotavlja, da pri teh podatkih ne gre za varovane osebne podatke. Dopustnost obdelave osebnih podatkov javnih uslužbencev v konkretnem primeru (in njihovo posredovanje javnosti) je namreč določena v 3. odstavku 6. čl. ZDIJZ, v skladu s katerim se dostop do zahtevane informacije, ne glede na morebitne izjeme, dovoli, če gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Prav tako po oceni Pooblaščenca ne gre za dokument, ki bi predstavljal izjemo notranjega delovanja. Ni namreč jasno, kakšna škoda bi lahko nastala organu pri njegovem delovanju v primeru, da bi bil navedeni dokument razkrit. Disciplinski postopek v organih državne uprave je bil v okviru zgoraj navedene uredbe pravno reguliran, natančno je bilo določeno, kdo je lahko član disciplinske komisije in kakšne pogoje mora izpolnjevati, konkreten disciplinski postopek pa je zaključen. Razkritje konkretnega dokumenta tudi v ničemer ne bi moglo vplivati na nadaljnje delo organa in na morebitne disciplinske postopke, ki jih bo lahko (ali pa tudi ne) vodil kdaj v prihodnje. V skladu z ugotovljenim izjema po 11. tč. 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ ni podana, zato mora organ prosilki v celoti omogočiti vpogled v dokument št. 119-1/2005/ 13, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Dokument št. 119-1/2005-15
Dokument predstavlja obvestilo reprezentativnemu sindikatu o uvedenem disciplinskem postopku. Gre za obveznost organa kot delodajalca, ki jo je določal takrat veljavni Zakon o javnih uslužbencih v 130. členu. Pooblaščenec je z vpogledom v dokument ugotovil, da ta vsebuje imena in priimke javnih uslužbencev, pri čemer, kot že večkrat pojasnjeno zgoraj, ne gre za varovane osebne podatke. Prav tako po oceni Pooblaščenca ne gre za dokument, ki bi predstavljal izjemo notranjega delovanja, saj ni mogoče ugotoviti, da bi z razkritjem konkretnega dokumenta lahko nastala kakršnakoli škoda. V skladu z ugotovljenim izjema po 11. tč. 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ ni podana, zato mora organ prosilki v celoti omogočiti vpogled v dokument št. 119-1/2005/ 15, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Dokumenti št. 119-1/2005-17, št. 119-1/2005-18, št. 119-1/2005-20
Gre za vabila javni uslužbenki, zoper katero je uveden postopek in pričam v postopku. Ob tem Pooblaščenec ugotavlja, da sta tudi obe priči, ki sta bili vabljeni, javna uslužbenca, pošta pa jima je bila vročena na službeni naslov oz. na delovno mesto. V skladu z že ugotovljenim, da pri imenu in priimku javnega uslužbenca ne gre za varovane podatke, ti podatki tako ne predstavljajo izjeme po 3. tč. 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ. Upoštevaje dejstvo, da je konkreten disciplinski postopek že zaključen, pa Pooblaščenec tudi ocenjuje, da ne gre za izjemo notranjega delovanja, saj škoda, ki bi nastala z razkritjem teh dokumentov, ni niti verjetna, niti izkazana. Odveč so tudi zadržki organa, da v bodočih postopkih disciplinski komisiji ne bi bili predloženi vsi dokazi in dejstva. Obveznost pričanja je zakonska obveznost, vsak ki je vabljen kot priča, se mora vabilu odzvati in tudi pričati, razen če navede zakonsko določene razloge, zakaj ne želi odgovoriti na posamezno vprašanje, v nasprotnem primeru ima organ na voljo prisilna sredstva in tudi denarno kazen. Identiteta prič na splošno ni varovana (izjeme so mogoče v kazenskem postopku), zagotovo pa ni več možna po opravljeni javni ustni obravnavi (ki je bila izvedena tudi v konkretnem disciplinskem postopku), na kateri je lahko prisoten vsakdo. Po oceni Pooblaščenca izjema po 11. tč. 1. odstavka tako ni podana, zato mora organ prosilki v celoti omogočiti vpogled v dokumente št. 119-1/2005-17, št. 119-1/2005-18, št. 119-1/2005-20, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Dokument št. 119-1/2005-24
Gre za zapisnik o javni ustni obravnavi pri prvostopnem disciplinskem organu. Poleg imen in priimkov javnih uslužbencev (inšpektorice, zoper katero se je vodil postopek, članov disciplinske komisije in dveh prič v postopku, ki sta tudi gradbena inšpektorja), za katere je Pooblaščenec zgoraj že ugotovil, da ne gre za varovane osebne podatke, zapisnik vsebuje tudi rojstna datuma in naslova prebivališč dveh javnih uslužbencev – prič v postopku. Na 1. strani zapisnika, v desetem odstavku se, poleg imena in priimka, nahaja datum rojstva in prebivališče javnega uslužbenca, direktorja inšpekcije za prostor, na str. 2, v osmem odstavku, pa se nahaja datum rojstva in prebivališče javnega uslužbenca – enega izmed gradbenih inšpektorjev iz Območne enote Maribor. Ker pri teh podatkih (datum rojstva in stalno prebivališče) ne gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Upoštevaje 7. čl. ZDIJZ, ki določa pravilo delnega dostopa, je organ dolžan te podatke v dokumentu prekriti, preden prosilki omogoči vpogled vanj. Gre namreč za podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. tč. 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ.
Poleg tega zapisnik na več mestih vsebuje ime in priimek posameznice, priče, ki ni javna uslužbenka in katere zaslišanje je predlagala uslužbenka, zoper katero se je vodil konkretni disciplinski postopek in datum rojstva ter prebivališče te priče. Gre za posameznico, ki ni javna uslužbenka, zato gre pri njenih osebnih podatkih za varovane osebne podatke, ki jih je organ, v skladu s 7. čl. ZDIJZ, dolžan prekriti, preden prosilki omogoči vpogled v dokument. Za te osebne podatke (ime in priimek, datum rojstva, prebivališče) namreč ni pravne podlage za njihovo razkritje javnosti, zato predstavljajo izjemo po 3. tč. 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ. Gre za osebne podatke posameznice, ki se prvič pojavijo na strani 1, v četrtem odstavku, pod »pri razglasitvi zadeve ob 10.00 se zglasijo«, zatem pa še nekajkrat v besedilu zapisnika. Organ je dolžan v celotnem besedilu zapisnika prekriti ime in priimek te posameznice - priče ter datum njenega rojstva in prebivališče.
V preostalem delu gre po mnenju Pooblaščenca za prosto dostopne informacije. Iz zapisnika javne ustne obravnave namreč izhajajo dejstva in ugotovitve v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi, ki naj bi jih javna uslužbenka, zoper katero je tekel postopek, storila pri opravljanju konkretnega inšpekcijskega postopka, torej pri opravljanju službenih del in nalog, ki spadajo v okvir njenega delovnega razmerja kot javne uslužbenke. Prav tako sta obe priči, javna uslužbenca, izpovedovala v zvezi z dejstvi, ki sta jih ugotovila v okviru opravljanja del in nalog gradbene inšpekcije, ki spadajo v okvir njunih delovnih razmerij kot javnih uslužbencev. Tudi izpovedba tretje priče, ki sicer ni javna uslužbenka, se nanaša na ugotovitve in dejstva v zvezi z inšpekcijskim postopkom, ki ga je (v okviru delovnih nalog javne uslužbenke) vodila javna uslužbenka, zoper katero je tekel disciplinski postopek. Pooblaščenec ob tem v dokumentu ni zasledil nobenih občutljivih notranjih informacij, ki bi kazale na notranje delovanje organa, v smislu metod oz. taktih dela ali ki bi kazale na notranje razmišljanje oz. na proces oblikovanja odločitev pri organu. Da ne gre za dokument v zvezi z notranjim delovanjem, pa je treba opozoriti tudi z vidika javnosti predmetne ustne obravnave. Informacije, ki so podane na javni obravnavi, že po naravi ne morejo spadati v okvir notranjega delovanja organa. Za slednje je namreč značilno, da je omejen na ožji krog ljudi v organu in je torej internega značaja. Pooblaščenec ob tem ugotavlja, da vsebina predmetnega dokumenta tudi ni takšne narave, da bi lahko kakorkoli vplivala na delovanje organa v prihodnje, motnje v delovanju, ki bi organu lahko nastale zaradi razkritja tega dokumenta, namreč niso ne izkazane ne verjetne. V skladu z navedenim je Pooblaščenec ugotovil, da gre za prosto dostopno informacijo, zato je organ prosilki dolžan omogočiti vpogled v dokument št. 119-1/2005-24 v obliki delnega dostopa, to je s prekritjem varovanih osebnih podatkov, na način, kot je določen v tč. 1 izreka te odločbe.
Dokument št. 119-1/2005-25
Gre za sklep disciplinske komisije, ki vsebinsko v pretežni meri povzema ugotovitve iz izvedene javne ustne obravnave. Pooblaščenec je z vpogledom v dokument ugotovil, da ta vsebuje imena in priimke javnih uslužbencev (za katere je že obrazložil zakaj niso varovani – glej zgoraj, prvi del obrazložitve). Ob tem sklep vsebuje tudi datum rojstva in stalno prebivališče javne uslužbenke, ki predstavljata varovana osebna podatka, ker nista v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato ju je organ dolžan v dokumentu prekriti. Dokument na več mestih vsebuje tudi podatek o imenu in priimku priče – posameznice, ki ni javna uslužbenka in katere zaslišanje je predlagala javna uslužbenka, zoper katero je tekel disciplinski postopek. Tudi v tem delu gre za varovane osebne podatke, ker ni pravne podlage za njihovo posredovanje javnosti. V skladu z ugotovljenim je Pooblaščenec organu naložil, da mora te podatke v dokumentu št. 119-1/2005-25 prekriti, na način, kot je določen v 1. tč. izreka te odločbe.
Pooblaščenec je ob tem ugotovil, da dokument št. 119-1/2005-25 ne predstavlja izjeme notranjega delovanja. Gre za povzetek ugotovitev disciplinske komisije na podlagi dejstev in ugotovitev, predstavljenih na javni ustni obravnavi. Pooblaščenec ob tem v dokumentu ni zasledil nobenih občutljivih notranjih informacij, ki bi kazale na notranje delovanje organa, v smislu metod oz. taktih dela ali ki bi kazale na notranje razmišljanje oz. na proces oblikovanja odločitev pri organu. Da ne gre za dokument v zvezi z notranjim delovanjem, pa je treba opozoriti tudi z vidika javnosti ustne obravnave, ki je potekala v predmetnem postopku in vsebino katere v glavnem povzema predmetni sklep. Informacije, ki so podane na javni obravnavi, že po naravi ne morejo spadati v okvir notranjega delovanja organa. Za slednje je namreč značilno, da je omejen na ožji krog ljudi v organu in je torej internega značaja. Pooblaščenec ob tem ugotavlja, da vsebina predmetnega dokumenta tudi ni takšne narave, da bi lahko kakorkoli vplivala na delovanje organa v prihodnje, motnje v delovanju, ki bi organu lahko nastale zaradi razkritja tega dokumenta, namreč niso ne izkazane ne verjetne. V skladu z navedenim je Pooblaščenec ugotovil, da gre za prosto dostopno informacijo, zato je organ prosilki dolžan omogočiti vpogled v dokument št. 119-1/2005-25 v obliki delnega dostopa, to je s prekritjem varovanih osebnih podatkov, na način, kot je določen v tč. 1 izreka te odločbe.
Dokument št. 119-1/2005-26
Gre za pisni komentar oz. odziv javne uslužbenke, zoper katero se je vodil predmetni disciplinski postopek, na poročilo o inšpekcijskem nadzoru in na poročilo o pregledu stanja inšpekcijske zadeve, zaradi katere je bil uveden disciplinski postopek (dokument ima skupaj 11 strani). Pooblaščenec je z vpogledom v dokument ugotovil, da ta vsebuje varovane osebne podatke, in sicer: na str. 2, tč. 6, v prvem stavku, ime in priimek dveh prijaviteljev. Gre za posameznike, ki niso javni uslužbenci, zato gre pri teh osebnih podatkih za varovane osebne podatke, ki jih je organ, v skladu s 7. čl. ZDIJZ, dolžan prekriti, preden prosilki omogoči vpogled v dokument. Za te osebne podatke (imena) namreč ni pravne podlage za njihovo razkritje javnosti, zato predstavljajo izjemo po 3. tč. 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ.
V preostalem delu gre po mnenju Pooblaščenca za prosto dostopne informacije. Gre za odziv javne uslužbenke na dejstva in ugotovitve v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi, ki naj bi jih storila pri opravljanju konkretnega inšpekcijskega postopka, torej pri opravljanju službenih del in nalog, ki spadajo v okvir njenega delovnega razmerja kot javne uslužbenke. Pooblaščenec ob tem v dokumentu ni zasledil nobenih občutljivih notranjih informacij, ki bi kazale na notranje delovanje organa, v smislu metod oz. taktih dela ali ki bi kazale na notranje razmišljanje oz. na proces oblikovanja odločitev pri organu. Pooblaščenec ob tem tudi ugotavlja, da vsebina predmetnega dokumenta tudi ni takšne narave, da bi lahko kakorkoli vplivala na delovanje organa v prihodnje, motnje v delovanju, ki bi organu lahko nastale zaradi razkritja tega dokumenta, namreč niso ne izkazane ne verjetne. Vsebina konkretnega dokumenta bi morebiti lahko vplivala na rezultat konkretnega disciplinskega postopka, ki pa je nedvomno že zaključen, zato tudi tovrstne motnje v konkretnem primeru ne morejo nastati. V skladu z navedenim je Pooblaščenec ugotovil, da gre za prosto dostopno informacijo, zato je organ prosilki dolžan omogočiti vpogled v dokument št. 119-1/2005-26 v obliki delnega dostopa, to je s prekritjem varovanih osebnih podatkov, na način, kot je določen v tč. 1 izreka te odločbe.
Dokument št. 119-1/2005-27
Gre za, s strani prič, podpisan izvod zapisnika o izvedeni javni ustni obravnavi. Dokument je vsebinsko identičen dokumentu št. 119-1/2005-24, zato obrazložitev, ki jo je Pooblaščenec navedel pri dokumentu št. 119-1/2005-24 v celoti velja tudi za dokument št. 119-1/2005-27. Tudi v slednjem dokumentu je organ, iz razloga varstva osebnih podatkov, dolžan prekriti datum rojstva in prebivališče javnega uslužbenca, direktorja inšpekcije za prostor ter datum rojstva in prebivališče javnega uslužbenca – enega izmed gradbenih inšpektorjev iz Območne enote Maribor. Prav tako je organ dolžan prekriti ime in priimek ter datum rojstva in prebivališče priče, posameznice, ki ni javna uslužbenka in katere zaslišanje je predlagala uslužbenka, zoper katero je tekel disciplinski postopek. Organ je dolžan prekriti navedene osebne podatke v celotnem besedilu zapisnika, tudi v prilogah – izpovedbah posameznih prič (dokument ima skupaj 9 strani, 5 strani zapisnika in 4 strani prilog – posebej izpovedbe posameznih prič). Ker predmetni dokument na str. 5 in 7. vsebuje tudi podpisa posameznice, ki ni javna uslužbenka in zaslišanje katere je predlagala javna uslužbenka, zoper katero je tekel postopek, je organ dolžan prekriti tudi ta dva podatka. Tudi v tem delu gre namreč za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. tč. 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ.
Glede izjeme notranjega delovanja Pooblaščenec ugotavlja, da tudi pri tem dokumentu ni podana, pri čemer se glede obrazložitve v celoti sklicuje na podano obrazložitev k dokumentu št. 119-1/2005-24 (glej zgoraj).
Sklepno
Pooblaščenec je pritožbi prosilke ugodil in izpodbijano odločbo organ odpravil, saj so bila v postopku prve stopnje nepolno ugotovljena dejstva in storjene bistvene kršitve pravil postopka. Pooblaščenec je na podlagi prvega in četrtega odstavka 251. člena ZUP postopek dopolnil, odpravil pomanjkljivosti ter s svojo odločbo odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Kristina kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka