Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-108/2012/4
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Osebni podatek
POVZETEK:
Organ je v celoti zavrnil zahtevo prosilca za dostop do dokumenta, ki predstavlja mnenje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 25. 1. 2012. Pooblaščenec je ugotovil, da izjema varstva kazenskega pregona, ki jo zatrjuje organ, v konkretnem primeru ni podana, ker organ škodljivega učinka razkritja podatkov iz zahtevanega dokumenta ni argumentiral prepričljivo in v zadostni meri. Zahtevani dokument pa vsebuje podatke, ki predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov, zato je organ prosilcu dolžan posredovati zahtevani dokument tako, da pri tem prekrije varovane osebne podatke.
ODLOČBA:
Številka: 090-108/2012/4
Datum: 1. 8. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 19. 4. 2012, zoper odločbo Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-15/2012/8 (2061-05), z dne 16. 4. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 19. 4. 2012 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije št. 090-15/2012/8 (2061-05), z dne 16. 4. 2012 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi, ter se odloči:
- organ mora prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani št. Ktr 270/12/MJ-dp, z dne 25. 1. 2012, pri čemer mora prekriti naslednje podatke:
- ime in priimek intervjuvanke,
- datum objave članka,
- naslov članka,
- besedilo v prvem odstavku od besedne zveze »in sicer« do besedne zveze »zaradi česar«.
2. V delu zahteve, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je z vlogo z dne 20. 3. 2012 zahteval, naj mu organ posreduje mnenje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani št. Ktr 270/12/MJ-dp, z dne 25. 1. 2012.
Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil z odločbo št. 1090-15/2012/8 (2061-05), z dne 16. 4. 2012, ker obstajajo izjeme od prostega dostopa po 3. in 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je zoper navedeno odločbo dne 19. 4. 2012 prejel pritožbo, ki jo je na podlagi 245. člena ZUP dne 26. 4. 2012 odstopil Pooblaščencu v reševanje kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je na podlagi 15.a člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) na Okrožno državno tožilstvo naslovil prošnjo za obrazloženo mnenje, ki ga je navedeni organ podal v dopisu št. Tu 14/15-2012-TGnp, z dne 17. 7. 2012.
Pritožba je delno utemeljena.
Predmet presoje v konkretnem primeru je dokument Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani št. Ktr 270/12/MJ-dp, z dne 25. 1. 2012, ki izpolnjuje vse pogoje, ki jih za opredelitev informacije javnega značaja določa prvi odstavek 4. člena ZDIJZ. Oviro za prosti dostop do tega dokumenta po mnenju organa, ki je izdal izpodbijano odločbo, predstavljajo podatki, ki jih je opredelil kot podatke iz 6. in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosilec pa temu nasprotuje.
ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V zvezi s tem je najprej treba pojasniti pojem kazenski pregon, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/1994 s spremembami in dopolnitvam; v nadaljevanju ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 64/94 s spremembami in dopolnitvami) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa kumulativno dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme:
1. da je postopek še v teku,
2. da bi razkritje informacije lahko škodovalo izvedbi postopka.
Za obstoj te izjeme morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju.
Uredba v 15.a členu določa, da če organ prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Na podlagi 15.a člena Uredbe je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, v mnenju št. Tu 14/15-2012-TGnp, z dne 17. 7. 2012 navedlo, da je bil do dne 16. 4. 2012 v teku predkazenski postopek, v okviru katerega je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, na podlagi zaprosila PU SKP Ljubljana, pripravilo dokument št. Ktr 270/12/MJ-dp, z dne 25. 1. 2012. Ta dokument vsebuje opredelitev, ali v navedenem primeru gre za kaznivo dejanje, ter usmeritve za nadaljnje delo. Razkritje tega dokumenta bi po mnenju Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani vplivalo na izvedbo predkazenskega postopka v smislu zbiranja dokazov za storitev kaznivega dejanja bodisi javnega vzpodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, kot ga opredeljuje 297. člen Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/2008 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju KZ-1), ali kateregakoli drugega kaznivega dejanja, ki bi ga tožilstvo morebiti po pridobljenih dokazih prepoznalo.
Glede na to, da iz navedb Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani izhaja, da je bil do dne 16. 4. 2012, ko je bila izdana izpodbijana odločba, predkazenski postopek, na katerega se nanaša v konkretni zadevi obravnavani dokument, še v teku, je Pooblaščenec ugotovil, da je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede vprašanja, ali bi z razkritjem informacij, ki jih zahteva prosilec, nastala škoda za izvedbo predkazenskega postopka, Pooblaščenec pojasnjuje, da ta pogoj zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa, ki je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Ogrozitev izvedbe predkazenskega oz. kazenskega postopka pa mora biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Zaradi uresničitve načela materialne resnice, ki ga določa prvi odstavek 8. člena ZUP in po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje ter v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, je Pooblaščenec v nadaljevanju sam izvedel t.i. škodni test.
Kadar organ, ki odloča v predkazenskem postopku, oceni, da bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka, ima Pooblaščenec malo manevrskega prostora za drugačno odločitev. Predkazenski in kazenski postopek sta posebna postopka z natančno definiranimi pravili ravnanja in z natančno opredeljenimi subjekti, ki so pristojni za odločanje o vprašanjih, ki se obravnavajo v teh postopkih. Veljavna pravna ureditev (že omenjeni 15.a člen Uredbe) zato sledi dejstvu, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo (pred)kazenskega postopka v prvi vrsti verodostojno oceni organ, ki ta postopek izvaja. Pooblaščenec v vsakem konkretnem primeru mnenje organa, ki odloča v (pred)kazenskem postopku, presoja z vidika vsebine dokumentov, ki so predmet zahteve po ZDIJZ in če se argumentacija tega organa izrecno ali smiselno sklada z vsebino dokumentov, mnenje upošteva kot relevantno. V obravnavani zadevi Pooblaščenec ocenjuje, da pristojni organ škodljivega učinka razkritja podatkov iz zahtevanega dokumenta ni argumentiral prepričljivo in v zadostni meri.
Organ je v izpodbijani odločbi le povzel navedbe Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani iz dopisa št. Ktr. 270/12-MJ-tp, z dne 12. 4. 2012, in sicer je navedel, da »dokončna tožilska odločitev še ni bila sprejeta in bi posredovanje informacij iz predkazenskega postopka lahko oteževalo sam postopek«. Pooblaščenec ocenjuje, da je takšna navedba zgolj hipotetična, saj z ničemer ne pojasnjuje, kakšna dejanska škoda za izvedbo predkazenskega postopka bi nastala, če bi bil zahtevan dokument prosto dostopen javnosti. Tudi zgoraj povzete navedbe Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani v mnenju št. Tu 14/15-2012-TGnp, z dne 17. 7. 2012 se z vsebino zahtevanega dokumenta niti izrecno niti smiselno ne skladajo. Obravnavani dokument namreč sploh ne vsebuje konkretnih usmeritev glede zbiranja dokazov, temveč le ugotovitev okrožne državne tožilke svetnice o tem, ali so podani znaki očitanega kaznivega dejanja. Nemogoče je torej, da bi razkritje vsebine obravnavanega dokumenta kakorkoli vplivalo na izvedbo predkazenskega postopka v smislu zbiranja dokazov za storitev kaznivega dejanja, kot to zatrjuje pristojni organ v omenjenem mnenju. Argumentacije pristojnega organa Pooblaščenec zato ne more upoštevati kot relevantne.
Pooblaščenec je presodil, da razkritje zahtevanega dokumenta ne bi škodovalo izvedbi predkazenskega postopka. Pooblaščenec namreč ne vidi razumnih razlogov, ki bi ga vodili k zaključku, da bi razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami. Kot že navedeno, bi morala biti izkazana dejanska (in ne le hipotetična) škoda za izvedbo postopka, česar pa organ, ki nosi dokazno breme, ni uspel izkazati. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana.
Pooblaščenec pa se strinja z ugotovitvijo organa v izpodbijani odločbi, da glede razkritja obravnavanega dokumenta obstajajo zadržki, ki temeljijo na varstvu osebnih podatkov. Obravnavani dokument namreč vsebuje določene podatke, ki morajo biti skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1) varovani. Organ ni točno navedel, kateri varovani osebni podatki se nahajajo v obravnavanem dokumentu, Pooblaščenec pa je z vpogledom v predmetni dokument ugotovil, da so to osebni podatki intervjuvane osebe (ime in priimek), ter nekateri drugi podatki (datum objave članka, naslov članka, besedilo v prvem odstavku od besedne zveze »in sicer« do besedne zveze »zaradi česar«), na podlagi katerih bi lahko na enostaven način (npr. s pomočjo iskalnika v svetovnem spletu) prišli do imena in priimka intervjuvanke ter posledično do podatka o tem, zoper katero osebo je bila vložena kazenska ovadba. Vsi navedeni podatki so po ZVOP-1 varovani, zato bi njihovo razkritje pomenilo kršitev pravice posameznika do varstva osebnih podatkov.
Ime in priimek okrožne državne tožilke svetnice, ki je obravnavani dokument podpisala, nista varovana osebna podatka. Podlaga za razkritje imena in priimka te osebe je namreč v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dovoli dostop do (tudi osebnih) podatkov, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V konkretnem primeru gre za podatek, povezan z opravljanjem javne funkcije. Tudi ime in priimek novinarke nista varovana osebna podatka, saj sta v obravnavanem dokumentu navedena z namenom opredelitve avtorja članka, ki je povezan s predkazenskim postopkom. Ime in priimek novinarke sta tako podatka, ki sta na svetovnem spletu objavljena z njeno privolitvijo, in zato ne sodita v kategorijo varovanih osebnih podatkov.
Kljub podani izjemi varstva osebnih podatkov je v obravnavanem primeru, skladno z določbo 7. člena ZDIJZ, možno delno razkritje zahtevanega dokumenta, zato je Pooblaščenec odločil, da mora organ z eno od možnih tehnik anonimizacije prekriti varovane osebne podatke, v preostalem delu pa prosilcu omogoči seznanitev s zahtevanim dokumentom, in sicer na način in v obsegu, kot izhaja iz izreka te odločbe. Iz 5. in 17. člena ZDIJZ izhaja, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Glede na vsebino zahteve prosilca, mu mora organ posredovati fotokopije zahtevanega dokumenta.
Pooblaščenec zaključuje, da podatki v zahtevanem dokumentu predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja (z izjemo varovanih osebnih podatkov), kar pomeni, da je organ na prvi stopnji napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo. Pooblaščenec je zato pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V delu, v katerem zahtevan dokument vsebuje varovane osebne podatke, pa je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Pooblaščenec na koncu pojasnjuje, da vse navedeno ne pomeni, da je v vsakem primeru, ki bi se pojavil v prihodnosti, treba omogočiti dostop do kakršnegakoli tovrstnega dokumenta Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Obstoj izjem od prostega dostopa je namreč treba presojati v vsakem posameznem primeru posebej in vselej z veliko mero previdnosti.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka